Vprašanja za pogovor o Steinerjevi Smrti tragedije

Vid Snoj

Smrt tragedije (1961) je knjiga o tem, kaj se je v evropski literaturi godilo s tragedijo, ki v antiki veljala za eno izmed osrednjih ali celo osrednjo pesniško zvrst (Aristotel). Knjiga s pregledom (»sinhrono tehniko« [Kralj, 227]) in uvidom. Hkrati tudi eno izmed poglavitnih pričevanj moderne refleksije sploh, ki govori o smrti Boga, človeka, subjekta itn. Konec knjige odprt, tako kot pri umetniškem delu. Namesto sklepne teze ponujene tri hipoteze o tragediji, o njeni smrti, nadaljevanju z drugimi sredstvi in vnovičnem rojstvu. Njihova argumentacija, zlasti argumentacija...

»Smrt tragedije« Georga Steinerja – posnetek pogovora

Janko Kos, Lado Kralj, Vid Snoj, Gorazd Kocijančič

»Smrt tragedije« Georga Steinerja – posnetek pogovora v organizaciji Društva za primerjalno književnost (Vid Snoj, Lado Kralj, Janko Kos, Gorazd Kocijančič)Death of the Tragedy by George Steiner – a live recording of discussion, in Slovene (Vid Snoj, Lado Kralj, Janko Kos, Gorazd Kocijančič)»Smrt Tragedije« Georga Steinerja – Posnetek Pogovora by Kud Logos on Mixcloud»Smrt Tragedije« Georga Steinerja – Posnetek Pogovora, 2. Del by Kud Logos on ...

Poems

Primož Čučnik

EASTER MONDAYIn fact, they are smallwhen they fly from the flame to the grassand their life lasts no more than a breath,like the stars that are seen for a second, and then gone.And yet the universe is round and it will surely return,though our ancestor worshipped them without namewhen he struck stone on stone.Then it even began to speakand engendered the beginning which seems endless,but surely it will return, if the incredible is taken into account,for “the stone itself would speak”,the very stone would speakif it did not want the tongue, to the best of its ability.And in...

Pesmi

Primož Čučnik

VELIKONOČNI PONEDELJEKPravzaprav so majhne,ko preskočijo iz plamena v travoin njihova doba ni daljša od vdiha,podobna zvezdam, ki jih vidimo, a jih ni več.In vendar je vesolje krožno in gotovo se povrne,čeprav jih je prednik častil brezimno,ko je kresal kamen ob kamen.Potem je celo sam spregovorilin spočel začetek, ki mu ni videti konca,a gotovo se povrne, če se upošteva neverjetno,saj bi »še sam kamen spregovoril«,še kamen sam bi spregovoril,če ne bi hotel jezik, po svojih močeh.In v resnici so neznatne,ko preskakujejo z veje na vejoin pokajo iz storžev, v...