Iskanje dobrega terorja. O Slavoju Žižku

Jörg Lau

Zadnjih nekaj let uživa slovenski filozof Slavoj Žižek na mednarodnem akademskem prizorišču in na kulturnih straneh časopisov vedno večjo, že skorajda neverjetno slavo. To je osupljivo, saj goji temen, žargonsko obremenjen slog, ki pa bržkone v širokih krogih tako imenovanih kulturoloških študij[2] velja za znamenje miselne tehtnosti. Jacques Lacan je Žižkov malik. Njegova terminologija ima v Žižkovih delih funkcijo mantre, s katero avtor vedno znova zaklinja »praznino užitka«, »nemogočo-nedosegljivo substanco užitka«, »temeljno praznino, okrog katere kroži...