Izbrane pesmi, II. del

Sv. Janez od Križa (prev. Janez Žumer)

NOCHE OSCURACanciones del alma que se goza de haber llegado al alto estado de la perfección, que es la unión con Dios, por el camino de la negación espiritual.            En una noche oscura,con ansias en amores inflamada,¡oh dichosa ventura!,salí sin ser notada,estando ya mi casa sosegada.            A escuras y segura,por la secreta escala disfrazada,¡oh dichosa ventura!,a escuras y en celada,estando ya mi casa sosegada.            En la noche dichosa,en secreto, que nadie me veía,ni yo miraba cosa,sin...

Logika in transcendenca. Služabnik in zedinjenje

Frithjof Schuon (prev. Janez Žumer)

Imam Abu al-Hasan al-Shadhili je nekoč dejal: »Nič ne oddalji človeka bolj od Boga, kot želja po zedinjenju z Njim.« Ta izjava se bo morda na prvi pogled zdela presenetljiva, sploh če upoštevamo, da prihaja od nekoga, ki je bil velik zagovornik islamskega ezoterizma; toda vse postane jasno, čim smo razumeli, da se nanaša na ego in ne na čisti Um. Resnično, »služabnik« (ʿabd) kot tak nikdar ne more prenehati biti služabnik, to pa pomeni, da nikdar ne more postati »Gospod« (Rabb); polariteta »služabnik-Gospod« je namreč po svoji naravi nereduktibilna, kajti že sama narava služabnika ali ustvarjenega bitja v nekem...

Religija Srca

Frithjof Schuon (prev. Janez Žumer)

Gazali, vtem ko kritizira teologe svojega časa, v uvodni besedi k delu z naslovom »Oživitev religioznih znanosti« (Ihya ʿulum ad-din) opozori na določen proces pozunanjenja, degradacije in celo inverzije, na proces, ki je za človeške družbe – ne seveda de iure, temveč de facto – nekaj naravnega. Po eni strani, pravi Gazali, se zgoraj omenjeni proces kaže v naraščajoči težnji po tem, da bi tisto, kar je vredno graje, razglasili za dovoljeno in tako opravičili nagnjenost k posvetnemu; po drugi strani – in to je v naravi stvari – pa se ta proces kaže tudi v poskusu diskreditacije vseh vrednot, ki tej dekadenci...

Presežna enotnost religij

Frithjof Schuon

Predgovor Temelj te knjige je nauk, ki je v polnem pomenu besede metafizičen in ki nikakor ne more biti opredeljen kot filozofski. Tistim, ki so metafiziko vajeni pojmovati zgolj kot eno izmed filozofskih disciplin, se bo sicer takšno razlikovanje morda zazdelo neupravičeno, vendar pa prav tovrstno povezovanje obeh, čeprav mu lahko sledimo vse do Aristotela in kasnejših sholastičnih piscev, že samo po sebi kaže na podvrženost filozofije določenim omejitvam, ki celo v najbolj ugodnih primerih, kot sta pravkar omenjena, izključujejo možnost povsem ustreznega ovrednotenja metafizike. Ta je v resnici zaradi svojega...