Benjamin Bevc, Jan Ciglenečki

V prvi bojni vrsti ortodoksije: Irenej Lyonski in njegov spopad s krivoverci[1]Če bi morali izbrati med najizvirnejšimi krščanskimi teologi antičnega sveta, bi zagotovo lahko izpostavili vsaj tri, ki so v zgodovini Cerkve pustili neizbrisen pečat: Ireneja (ok. 140–ok. 202),[2] Origena (ok. 185–ok. 253) in Avguština (354–430). Ireneja zaradi prve celostne teološke sinteze, ki jo je izoblikoval v polemiki s krivoverci, Origena zaradi izgradnje teološkega sistema, v katerega je organsko vključil grško pogansko filozofijo, in Avguština zaradi njegovega odločilnega prispevka k opredelitvi temeljnih teoloških konceptov,...

Borut Škodlar, Jan Ciglenečki

Članek je bil izvorno objavljen v zborniku Začetki grškega mišljenja, ured. F. Zore in J. Ciglenečki, Ljubljana 2017, str. 273-303.Povzetek Članek v prvem delu povzema izsledke projekta »Parmenides«, ki raziskuje odnos med mističnimi in psihotičnimi izkustvi. Izsledki temeljijo na intervjujih s pacienti, ki so poleg polno izražene psihotične epizode doživeli tudi stanje, ki so ga sami opredelili kot močno mistično, duhovno ali religiozno doživetje. Raziskava je potekala ob branju Parmenidove pesnitve, s pomočjo katere so lahko pacienti prepoznavali in opisovali svoja izkustva. Drugi del članka poskuša izsledke te...

Milosav Gudović, Jan Ciglenečki

Spremna beseda k delu Sophia perennisMnoge človeške skupnosti svojo kolektivno identiteto utemeljujejo na zgodbi o Modrosti. Težko bi zanikali, da se vse velike kulture, ki jih poznamo, začenjajo s sklicevanjem na izročilo starodavnih modrecev. Nobene misli si ne bi mogli zamisliti brez povratka na tisto, kar so pred nami rekli drugi, kar nam je bilo iz­ročeno kot nekaj starodavnejšega in vrednejšega od dosežkov našega omejenega spoznavnega aparata. Tudi naša zahodna civilizacija ni v   tem pogledu nobena izjema: stari Grki so svojo veliko, za nas še vedno merodajno miselno zgodovino začeli s spominom na...

Prev. Jan Ciglenečki

T. i. orfični lističi so drobne zlate tablice z navodili, ki jih mora duša pokojnika upoštevati ob vstopu v svet mrtvih. Kot grobni pridatki so bili odkriti širom grškega sveta, največ jih je bilo najdenih na območju južne Italije, odkriti pa so bili tudi v Tesaliji, na Kreti in drugod. Podlaga pričujočega prevoda je bila zbirka celotnega korpusa zlatih lističev, ki sta jo pripravila F. Graf in S. I. Johnston, Ritual Texts for the Afterlife: Orpheus and the Bacchic Gold Tablets, New York 2007.1. Zlati listič iz Hiponiona (južna Italija) [Coll.: Riedweg B 10, p. 395; Pugliese Carratelli (2001), I A 1;...