Logika in transcendenca. Služabnik in zedinjenje

Frithjof Schuon (prev. Janez Žumer)

Imam Abu al-Hasan al-Shadhili je nekoč dejal: »Nič ne oddalji človeka bolj od Boga, kot želja po zedinjenju z Njim.« Ta izjava se bo morda na prvi pogled zdela presenetljiva, sploh če upoštevamo, da prihaja od nekoga, ki je bil velik zagovornik islamskega ezoterizma; toda vse postane jasno, čim smo razumeli, da se nanaša na ego in ne na čisti Um. Resnično, »služabnik« (ʿabd) kot tak nikdar ne more prenehati biti služabnik, to pa pomeni, da nikdar ne more postati »Gospod« (Rabb); polariteta »služabnik-Gospod« je namreč po svoji naravi nereduktibilna, kajti že sama narava služabnika ali ustvarjenega bitja v nekem...

Kratak pregled glavnih filozofskih stavova kod Ibn Sine

Raid Al - Daghistani

Ovaj rad predstavlja najznačajnije ideje i mišljenja velikog islamskog filozofa Ibn Sine, na Zapadu poznatog pod imenom Avicenna, te pojedine njegove nauke koje će ostaviti najdublji trag u intelektualnim debatama u stoljećima iza njega. Njegova najznačajnija djela i ključni događaji koji su uticali na njegov rad bit će ukratko izloženi. Nekim njegovim stavovima bit će dato samo malo prostora, doć će se drugim posvetiti više pažnje. Na pojedinim mjestima njegove teze bit će uspoređene sa tezama kasnijih »zapadnih filozofa«, dok će na drugima više pažnje biti poklonjeno ostavštini prethodnih filozofsko-duhovnih uticaja...

Arabische Sprache im Kontext der Kultur der Ambiguität

Raid Al - Daghistani

 1.)   DEFINITION DER KULTURELLEN AMBIGUITÄT  2.)   FORMEN KULTURELLER AMBIGUITÄT IM ISLAM –       Akzeptanz einer Pluralität von Diskursen–       Akzeptanz unterschiedlicher Deutungen–       Ambiguitätsreflexion und Ambiguitätstraining  3.)   KURZE DARSTELLUNG DER GESCHICHTE EINES SPRACHREICHES–       Sprachreformen: linguistische Eroberungszüge der islamischen...

Psihospirituologija islamske mistike

Raid Al - Daghistani

 »Kdor spozna samega sebe, spozna svojega Stvarnika«To načelo preroka Mohameda tvori izhodišče spoznavno-duhovnih prizadevanj muslimanskih mistikov. Številni spisi klasičnih sufijev[1] obravnavajo vprašanje človekovega duha, njegovih spoznavnih zmožnosti in možnosti njegove samouresničitve, ki naj bi jo posameznik lahko dosegel zgolj v premagovanju samega sebe, v oplemenitenju lastnega karakterja in v nenehnem prizadevanju po razširitvi svoje zavesti. Po islamskem izročilu naj bi bil prerok Mohamed poslan zato, da izpopolni človekov značaj. V islamski duhovnosti etična popolnost sovpada s celovitim spoznanjem, ki ni le...