Pesmi

Kostas Kariotakis (prev. Lara Unuk)

KitareMi smo nekakšne razbitekitare. Veter, kadar gre skoznje,prebuja verze, čudne zvokev strunah, ki visijo kakor verižice.Mi smo nekakšne neverjetne antene.Kot prsti se dvigajo v praznino,na njihovem vrhu odzvanja neskončnost,toda kmalu bodo zlomljene padle.Mi smo nekakšni razpršeni občutki,brez upanja, da bi se zbrali.V naše živce se zapleta vsa narava.Boli nas v telesu, v spominih.Stvari nas odganjajo, in pesništvoje zatočišče,  ki ga zavidamo.  PlemenitostSpremeni svojo...