Pariška kvestija 2

Mojster Eckhart (prev. Gorazd Kocijančič)

Ali je v Bogu isto biti in umevati?1 Dejati moramo, da sta (biti in umevati v Njem) dejansko <re> isto, morda pa sta isto tako dejansko kot po smiselnem ustroju <ratione>.Najprej navajam dokazovanja, ki sem jih videl (drugje): pet jih razvija <ponuntur> v Contra gentiles[1],  šesto pa nahajamo v Prvem delu: vsa so utemeljena v tem, da je Bog tisto prvo in preprosto: kar ni preprosto, namreč ne more  biti prvo.Prva pot je ta, da je umevanje v notranjosti ostajajoči  dej <actus immanens>, in karkoli je v prvem, je prvo. Torej je Bog svoje umevanje in tudi svoja bit. Zatorej...

Pariška kvestija 1

Mojster Eckhart (prev. Gorazd Kocijančič)

Ali je angelovo umevanje, kolikor pomeni delovanje, njegova bit <esse>?Odgovarjam, da ni.   1  Nekateri[1] glede tega pravilno dokazujejo takole: vsako delovanje je bodisi prehajajoče (navzven), bodisi ostajajoče (v sebi)[2]. Bit pa ni prehajajoče delovanje <actio>, ker je takšno delovanje delovanje (usmerjeno) navzven, medtem ko je bit (usmer­jena) navznoter. Tudi bit ni (v sebi) ostajajoče delovanje, kakršno je umevanje ali čutenje, ker je takšno delovanje neskončno, bodisi neskončno nasploh <simpliciter>, kakor ume­vanje, ali pa neskončno v odnosnem smislu <secundum quid>,...

Pridiga 76

Mojster Eckhart (prev. Gorazd Kocijančič)

 76. PRIDIGA[1]Videte, qualem caritatem dedit nobis pater, ut filii dei nomine­mur et simus. Poglejte, kakšno ljubezen nam je dal Oče, da se imenujemo in smo Božji sinovi. (1 Jn 3,1)Vedeti moramo, da je dejansko eno in isto Boga spoznavati in biti od Njega spoznavan, Boga videti in biti od Njega viden. Ko Boga spoznavamo in vidimo, spoznavamo in vidimo, da On stori, da vidimo in spoznavamo. In kakor zrak, ki je osvetljen, ni nič drugega kot to, da osvetljuje – kajti (prav) zaradi tega os­vetljuje, ker je osvetljen – tako tudi mi spoznavamo zato, ker smo spoznani in ker On[2] stori, da ga...

Pridiga 43

Mojster Eckhart (prev. Gorazd Kocijančič)

 43. PRIDIGAAdolescens, tibi dico: surge! Mladenič, tebi pravim, vstani! (Lk 7,14)[1]Danes beremo evangelij o vdovi: imela je edinca, ki je umrl. Potem je stopil k njemu naš Gospod in je rekel: “Mladenič, rečem ti, vstani!” (Lk 7,14) In mrtvi se je vzdignil.            S to “vdovo” razumemo dušo; ker je bil mrtev (njen)  “mož”, je bil mrtev tudi “sin”. S »sinom” razumemo um, ki je “mož” v duši.[2] Ker vdova ni živela  skladno z umom, je bil (njen) mož mrtev, zato je bila vdova. Naš Gospod je tisti ženi pri vodnjaku...