Cvetober

Elija Duhovnik (prev. Ksenja Geister, Gorazd Kocijančič

Cvetober resnih gnomičnih filozofov,ki ga je marljivo sestavilElija Ekdikos, najmanjši duhovnikdel  Vsak kristjan, ki pravilno veruje v Boga, se še zdaleč ne vdaja brezskrbnosti, temveč se vedno pripravlja na skušnjavo in jo pričakuje, tako da se – ko ta pride – ne čudi niti ne vznemirja, temveč hvaležno prenaša napor stiske in umeva, kaj prepeva skupaj s prerokom: »Preskusi me, Gospod, in skušaj me! (Ps 25.2)«. Ni namreč rekel: »Tvoja vzgoja me je pogubila«, temveč »na koncu me je dvignila« (Ps 17,36). Začetek dobrega[1] je strahospoštovanje do Boga, konec (dobrega) pa je...

Poučni govori

Mojster Eckhart (prev. Gorazd Kocijančič)

POUČNI GOVORITo so govori tirinškega vikarja, priorja v Erfurtu, brata Eckharta iz reda pridigarjev,[1] (govori), ki jih je izrekal (duhov­nim) otrokom, ki so ga glede njih marsikaj spraševali, ko so zvečer skupaj sedeli v pogovorih po branju.[2]1  O PRAVI POKORŠČINIPrava in popolna pokorščina je krepost vseh kreposti in brez te kreposti ne moremo ničesar storiti ali dovršiti, pa če bi šlo za še tako veliko delo. Res pa je tudi naslednje: najsi je opravilo še tako majhno ali neznatno, je vrednejše, če je storjeno v pravi pokorščini, pa naj gre za maševanje, pri­sostvovanje pri maši[3], molitev, motrenje ali...

Legende

Mojster Eckhart (prev. Gorazd Kocijančič)

DOBER POGOVOR DOBRE SESTRE Z MOJSTROM ECKHARTOM[1]Neka hči je prišla v samostan reda pridigarjev[2] in povprašala po Mojstru Eckhartu. Vratar jo je vprašal: “Koga naj najavim?” Odgovorila je: “Ne vem.” Rekel je: “Kako da tega ne veste?” Odvrnila je: “Nisem niti dekle, niti ženska, niti moški, niti žena, niti vdova, niti devica, niti gospodar, niti dekla, niti hlapec.” Vratar je šel k Mojstru Eckhartu (in rekel): “Pridite ven k najbolj nenavadnemu bitju, o katerem sem kdaj slišal. Pustite, da grem z vami, pomolite glavo ven in recite: ,Kdo sprašuje po meni?'” In...

Duši koristna in čudovita razprava

Sv. Janez Damaščan (prev. Bogomir Trošt)

Našega svetega očeta Janeza Damaščana duši koristna in čudovita razprava[O krepostih in pregrehah, duševnih in telesnih]Treba je vedeti, da je človek dvojen, iz duše in telesa, in da ima tudi dvojne čutne zaznave in dvojne kreposti, ki ustrezajo tem zaznavam: pet jih pripada duši in pet telesu. Duševne zaznave, ki jim modri pravijo tudi (duševne) »moči«, so naslednje: um, razum, mnenje, domišljija in občutje.[1] Telesne pa so naslednje: vid, voh, sluh, okus in tip. Zato torej tem (zaznavam) ustrezajo dvojne kreposti in dvojne pregrehe (kakíai). Tako mora vsak človek jasno vedeti, koliko je duševnih in koliko telesnih...