Pojem harmonije v kozmoloških teorijah

Igor Škamperle

Od Platona do Keplerja in sodobnih pojmovanjPojem harmonije nam je splošno znan in pogosto ga uporabljamo v vsakdanji govorici, ne da bi ob tem pomislili na globoke implikacije, ki jih ima. Nastale so s prvimi celovitimi teorijami vesolja in človeka. Zasnova tega pojma sega v antiko, oblikoval ga je predvsem Platon. Ali še natančneje rečeno: semantična zgodovina pojma harmonija je povezana s pitagorejskim platonizmom, če smemo tako reči, ki je v rimskem času preko sv. Ambroža in sv. Avguština vstopil v krščansko misel.V moderni dobi je pojem univerzalne harmonije...

Bit kot popolnost, lepota kot bit

Sergej Averincev

Zgodnjebizantinske predstave o lepoti, podane v literaturi, je vsekakor treba gledati v kontekstu z njimi sočasnih predstav o lepoti nasploh –predstav, katerih celoto smo imenovali bizantinska estetika. Toda preden spregovorimo o zgodnjebizantinski estetiki, in tudi o srednjeveški estetiki nasploh, je treba odgovoriti na vprašanje, kako je o njej sploh možno govoriti.Začnimo z enostavno resnico. Kot je znano, samega termina estetika ali nečesa, kar bi mu vsaj približno ustrezalo, ne najdemo v jeziku evropske filozofske tradicije vse do srede XVIII. stoletja, ko je nemški...

Musik als Aussprechen des Unaussprechlichen?

Boris Šinigoj

I.Das unaussprechlich Innige der Musik … Arthur SchopenhauerKann man heute überhaupt über die Musik so radikal metaphysisch denken wie das Arthur Schopenhauer an der vorigen Jahrhundertwende schon konnte, als er den kühnen Gedanken schrieb, daß “die Musik … auch wenn die Welt gar nicht wäre, doch bestehen könnte”?[2] Denn dieser feurige, in die Weisheit verliebte Mann hat in seiner Philosophie nicht nur den Glauben an die völlige Unabhängigkeit der Musik von der erscheinenden Welt bezeugt, insofern sie Zeit und Raum transzendiert, sondern auch die weitreichende Einsicht, daß die Musik die Ideen selbst...