Tri pesmi

Delimir Rešicki (prev. Mateja Komel Snoj)

RavnodušnostTrenutek pred kratkim spancemod nekdaj nekako poznam:utrujeni delci,utrujeni modri valovis prvorojenih zvezdnajjasneje padajo na nedogledno,padajo na poledenelo, vetrovno tundro.V divjini, v popolni divjini.Tu, veliko južneje od tundre,jih povsem jasno vidijo samo otroci,preden jih jezik nauči,kako naj poskušajo ukanitisvetlobo, veter in sneg.To je tisti kraj, na kateregatolikokrat pokažejo z roko,na to modrino v zraku pri odprtem oknuv prvih letih. Če se te bog dosti let poznejedotakne z enim samimžarkom te svetlobe,boš spoznal, kaj je...