O zemeljski civilizaciji, kaj bomo rekli o njej?

Lara Unuk

Refleksija ob branju Czesława MiłoszaPoljski pesnik, esejist in nobelovec Czesław Miłosz je bil v slovenščino prvič prevajan že v 50. letih prejšnjega stoletja, zanimanje za njegovo poezijo pa tudi pozneje ni upadlo. Pri nas sta izšla dva obsežna izbora njegove lirike (Somrak in svit, 1987, ter Zvonovi pozimi, 2008), toda v celoti lahko od njegovih pesniških zbirk prebiramo samo eno, in sicer Od sončnega vzhoda do njegovega zahoda, ki jo je pesnik napisal leta 1974, ko je bil predavatelj na univerzi v Berkeleyju. To verjetno ni naključje, saj gre za zbirko, ki v njegovem ustvarjalnem opusu zaseda osrednje mesto....

Dve pesmi

Czesław Miłosz (prev. Lara Unuk)

Uvod v Pesniški traktatDomača govorica naj bo preprosta.Tako da bo vsak, ki bo slišal besedo,videl jablane, reko, ovinek na poti,tako kot se vidi ob poletnem blisku.Govorica pa ne more biti zgolj podobain nič več. Od nekdaj jo mamizazibanost rime, spanec, melodija.Nemočno jo pušča za sabo suhi, ostri svet.Marsikdo danes vpraša, kaj pomenita sram, če bere knjigo pesmi,kot bi se avtor obračal na slabšo naravov njem samem, ko z nejasnim namenomodriva misel in misel goljufa.S ščepcem šale, komedijanstva, satirenam poezija še lahko ugaja.Takrat znamo ceniti njeno...

Orfej in Evridika

Czesław Miłosz

Czesław Miłosz (roj. 1911) je v svojih poznih letih izredno ploden. V zadnjih desetih letih je skoraj vsako leto izšla njegova nova knjiga, pa naj je šlo za kulturniške spominske drobce, pesniško spominjanje v prozi nekdanjih prijateljev in dogodkov, politično oceno predvojnega dogajanja ali pa cele pesniške zbirke (štiri v zadnjih petih letih). Seveda nimajo več tiste pesniške sile, ki je nekoč elektrizirala bralce in jim naravnost jemala sapo (in mu leta 1981 tudi prinesla Nobelovo nagrado), vendar je v njih še vedno ogromno neverjetno točno opaženih konkretnosti,...