Neža Zajc

Ime gore

11.00 €

Pesniški prvenec Neže Zajc predstavlja posebno mesto v sodobni slovenski poeziji. Najprej potrebuje pojasnilo besedna zveza »pesniški prvenec«, ki v primeru Neže Zajc postaja sporen že zaradi obsega. Pesniška zbirka, naslovljena Mrtvice, podnaslovljena »Pesnitve. Izbrane pesmi.«, ki obsega preko 200 strani, pomeni namreč ravno nasprotno: potrditev pesniškega vrhunca, in je o prvencu moč zgolj predpostavljati, da bi morda lahko nastal pred približno štirinajstimi leti, sodeč po avtoričinih biografskih noticah.

Pesmi Neže Zajc se odlikujejo po doslednem sledenju dvema instancama znotraj verzne enote: prva je osnovanje posameznega verza v službi izraza neke misli; druga je z namenom, da bi s posameznim verzom bila ustvarjena neka podoba. V prvem primeru se sporočilna enota vzpostavlja prek cezure, ki dopušča preskok in nadaljevanje miselnega vzpona v naslednji verz; v drugem primeru se podoba snuje v figurah, kot so genitivne metafore, redko primere, asindentičen verz, glagolski izpust ali elipsa, ter (slovanska) antiteza. Opazno je grajenje miselnega loka z neposredno kratko nikalnico določenega pojma, vendar brez namena nasprotovati, temveč zgolj natančneje določiti pomen – neke (p)osebne vere. Prepoznavna je lastnost pogoste rabe redkih, bodisi arhaičnih, bodisi osebno zaznamovanih besednih oblik. Omenjeno pesmi ne zapira v larpurlartistično iskanje slogovnih ali oblikovnih različic; v tem smislu poezija, ki je pred nami, zavrača sleherno besedno igro, naključnost besednih zvez ter lahkotnost razpoloženjskih odmevov. Zaznati je odsotnost predajanja trenutnemu navdihu. Tako verz Neže Zajc sam izgrajuje misel oziroma vzbuja podobo, ki sta obe namenjeni bralcu. Pesniška zbirka se od sodobne slovenske poezije razlikuje tudi po skrajnem odstopu od posluževanja izrazov ali terminologije, vzete iz t. i. modernega sveta (tehnologije, elektronike itd.).

Pesnitve, ki predstavljajo daljše zaključene celote, seznanjajo s potmi po svetu, v katere se avtorica ne ukaluplja, temveč jim prej ostaja nasprotna – z natančno duhovno opredelitvijo prilagojene oblike krščanskega veroljublja. Religiozna tematika, ki mestoma prevladuje, ne popušča dvomom in Bogoiskateljstvu, medtem pa dopušča razprtost krika pesniškega subjekta. S slednjim se pesnica dotika slehernega bralca, ki kljub življenju v sodobnem svetu ostaja čuječe pozoren na ustrezen odziv iz preteklosti, kjer leži vrednost slehernega človeškega početja. Izbrane pesmi so razvrščene tematsko podrejeno pesnitvam. Tako pesmi kot tudi pesnitve predstavljajo vase zaprt svet, zaznamovan z bolečino in žalostjo, ki na videz odvračata od bralne dostopnosti, pravzaprav pa se v pesemskih celotah Neže Zajc razkriva nenehno duhovno obnavljajoče se življenje – prav kakor v mrtvicah, rečnih okljukih, ki se zdijo, v resnici pa v njih leži skrito življenje.