Semjon Frank

Nedoumljivo

Prevod in spremna beseda: Urša Zabukovec

9,00 €

Ustvarjalni in filozofski razvoj Semjona Ludvigoviča Franka (1877 – 1950) se vpisuje v rusko verzijo modela odhod-in-vrnitev: še preden je dopolnil šest let, mu je umrl oče, zato ga je vzgajal ded po mamini strani – ortodoksni Jud, rabin M. Rossijanski. Otroško religioznost je kasneje zamenjal za ateistični moralizem, ki ga je v mladosti približal ruski revolucionarni inteligenci. Bogoiskateljstvo  ga ni zapustilo in ga je najprej zbližalo s filozofi, kot so P. Struve, N. Berdjajev in S. Bulgakov na njihovi poti od marksizma k idealizmu, nato pa ga gnalo še dlje – k živi izkušnji pravoslavja (1912 se je odločil za krst). Leta 1922 je bil Frank izgnan iz Rusije: živel je v Nemčiji, Franciji in Angliji.

Na začetku svoje teoretične poti je Frank povezal elemente nemške akademske filozofije z rusko kritično mislijo, ki se je trudila preseči abstraktno zahodno metafiziko, da bi izrazila intuicijo Vseedinosti (Človeška duša. Poskus uvoda v filozofsko psihologijo, 1918 in Duhovne osnove družbe. Uvod v socialno filozofijo, 1930).

Najbolj sistematičen prikaz Frankove filozofije najdemo v njegovem osrednjem delu z naslovom Nedoumljivo (1939). Glavno misel traktata nakazuje njegov moto – misel Nikolaja Kuzanskega Attingitur inattingible inattingibiliter; Frank jo razvija s pomočjo analize našega spoznavanja in strukture biti. Stvarnost predstavlja neposredni material spoznavanja, za njim je sfera idej – pojmov, ki jih tvori razum (abstraktno znanje). Ta idealna sfera pa se nam odkriva v nekakšni notranji edinosti, v katero je vključen tudi Absolut (‘Božanstvo’), zaradi česar se edinost spremeni v Vseedinost. Z metafiziko Vseedinosti se Frank vpisuje v tradicijo platonizma, z nekaterimi elementi svojega sistema (edinost kozmosa, teokozmizem, bogočlovek ipd.) pa se filozof približa sofiologom (na primer L. Karsavinu, S. Bulgakovu in P. Florenskem). V knjigi se Frank posveča tudi estetiki ter problemu zla in teodiceje.