Milan Knep

Eseji o križu

10.00 €

Predgovor Kozma Ahačič

Triintrideset esejev v zbirki Milana Knepa je zakoreninjenih v izročilu, v zelo natančnem branju svetopisemskih besedil. O teh avtor, za katerim so študij teologije in desetletja duhovniške službe, piše s suverenostjo poznavalca, ki se giblje po domačem terenu. Toda pri interpretaciji si upa stopiti dlje, v esejistično diskusijo priteguje sodobno literaturo in filozofijo, pa tudi lastno izkušnjo, tako da se tisočletna besedila nenadoma pokažejo v novi luči, na trenutke boleče osebni.

Knepovi eseji bodo nevernemu bralcu tako rekoč nehote, hkrati pa zelo iskreno razbili vrsto predsodkov in napačnih vtisov o tem, kakšno je (lahko) krščanstvo na Slovenskem. Enako poživljajoče bodo tudi za mnoge vernike, ki se z večno svežino krščanstva še niso uspeli srečati.

Avtor predstavlja lik kristjana, ki ve, da ni ne boljši ne slabši od tistih, ki ne prihajajo v cerkev, in ki si zato zastavlja vprašanja, kot so: »Kakšen pomen ima vera, če ni nobene razlike med vernimi in nevernimi? Ali ni potem vseeno, ali verujem ali ne?«. V svojih esejih načenja mnoge, v našem okolju skoraj nepričakovane teme: opozarja na pomembno, a preveč zapostavljeno vlogo žensk v naši družbi; biča odklone kapitalizma, vladavino bogatih, a hkrati opozarja, da je prepričanje o možnosti vzpostavitve idealnega sistema zabloda; prepričan je, da je največja pomanjkljivost ravnanja ljudi v sekularni kulturi prav odsotnost enovitega ukrepanja: ko se v enem dejanju združita božje in človeško.