Jacopone iz Todija

Brezmerje: Izbrane lavde

14.00 €

Prevod in spremna študija Alen Širca

Jacopone iz Todija, ki je živel v 13. stoletju, je po presoji literarne vede največji italijanski religiozni pesnik za Dantejem, ki se odlikuje tako z globoko osebno izpovednostjo kot izvirno občuteno mistiko. Njegovo ustvarjanje pa ni vplivalo le na italijansko liriko, temveč je zaznamovalo tudi poznejše evropsko religiozno pesništvo. Poleg prevodov v poglavitne evropske jezike so nastajale tudi številne uglasbitve njegovih pesmi, ki so jih ustvarili znameniti skladatelji (Giovanni Palestrina, Domenico Scarlatti, Giovanni Battista Pergolesi, Gioacchino Rossini in Antonín Dvořák).

Poglavitna pesemska oblika, ki jo je uporabljal Jacopone, je lavda (lauda); gre za religiozno hvalilno pesem v ljudskem jeziku, ki je bila sprva vezana na liturgijo, v 12. stoletju pa je dobila izrazit zunajliturgičen značaj. Tako kot italijanska balada (ballata), na katero se strukturno opira, je nastala iz plesnih pesmi. Sodobna literarna zgodovina poudarja, da Jacoponejeve lavde niso tipične, ampak so kot izraz posebne, celo ekscentrične izkušnje unikum v srednjeveški književnosti. Zato se jih je v italijanistiki prijela oznaka lauda iacoponica, »jakoponska lavda«. Nekateri novejši raziskovalci so začeli poudarjati njeno zvezo s srednjeveško (zlasti frančiškansko) pridigo.

Jacoponejeve izbrane lavde je v slovenščino prevedel Alen Širca, ki je napisal tudi spremno besedo.