Max Jacob

Večne zdajšnosti

24.00 €

Max Jacob (1876 – 1944) je bil francoski pesnik in slikar judovskega rodu. Njegovi prijatelji in znanci so bili najbolj znani in pomembni umetniki svojega časa: Pablo Picasso, Henri Matisse, Guillaume Apollinaire, Robert Delaunay, Georges Braque, Jean Cocteau, Amedeo Modigliani, Paul Claudel in drugi.

Jacobova poezija predstavlja pomemben člen med simbolističnim in nadrealističnim pesniškim izrazom. Njegovo najbolj znano delo, Kupa za kocke (Cornet à des), je izšlo leta 1917. Od 1909, ko se je spreobrnil v krščanstvo in približal katolicizmu (krščen je bil leta 1905), je ustvarjal versko poezijo, ki je bila manj enigmatična od pesmi v prozi. V tridesetih letih je pripravljal antologijo svojih katoliških pesmi, vendar jo je založnik Gallimard zavrnil, češ da je preveč aktualna (trop actuel). Ta sodba ga je potrla, a mu je navdihnila oksimoroničen naslov Actualités éternelles (Večne zdajšnjosti), zbirka pa je izšla več kot petdeset let po njegovi smrti. Med drugo svetovno vojno je bil kod Jud preganjan in deportiran v taborišče Drancy, kjer je tudi umrl.

Max Jacob je bil na Slovenskem prvič omenjen leta 1925, dve leti pozneje je romanist in prevajalec Pavel Karlin v Razgledih objavil odlomek iz Tartuffovega zagovora (La Défense de Tartuffe) in ga kot pesnika na kratko predstavil v sklopu povojne francoske lirike: odlikoval naj bi se predvsem v pesmih v prozi, z drzno pestrostjo bleščečega sloga pa naj bi močno vplival na razvoj modernega pesništva. Leta 1928 ga je omenil Miran Jarc, pet let kasneje je v svojem dnevniku o njem pisal Edvard Kocbek. Po vojni so doživele objavo v revijah in antologijah pesmi iz zbirke Kupa za kocke (prevajali so jih Boris Merhar, Aleš Berger in Brane Mozetič).