Pomen telesnosti pri religioznih ženskah poznega srednjega veka: podobe telesnosti in hrane v poeziji Mechthild iz Magdeburga

Tamara Podlesnik

UvodKrščanska Evropa med leti 1200 in 1500 kaže močan interes za telesno, ki ga današnje razprave o srednjem veku rade puščajo ob strani. Pozni srednji vek je pogosto razumljen kot ne prav zanimivo obdobje pozunanjene pobožnosti, ali pa kar kot pripravljalna faza renesanse, zato je našemu znanju o tej dobi treba povrniti kompleksnost. V zahodni misli položaj telesa že vso zgodovino podlega v hierarhični dualistični dvojici duša/telo. Telo je podrejeno duši, zato ga zahodna filozofija pušča na obrobju. Ko razmišljamo o religioznosti poznega srednjega veka, se mišljenje v okviru omenjenega dualizma izkaže kot očitno...

Tretji bogoslovni govor

Gregor iz Nazianza (prev. Vid Snoj)

O Sinu1. To bi bilo torej mogoče reči, da bi zavrli njihovo nagnjenje[1] k prenagljenim trditvam in nevarno hitenje v vseh zadevah, predvsem v govorjenju[2] o Bogu. A ker grajanje ni nič težkega – najlažje je in zmore ga, kdor ga hoče – in ker vpeljava lastne misli[3] namesto tega terja pobožnega človeka, ki premore um, položimo zaupanje v Svetega Duha, ki ga oni nimajo v časteh, mi pa se mu klanjamo, in kakor kakega rojenca dobrega rodu in vzreje spravimo na plan svoje podmene o Bogstvu, kakršnekoli že so. Sicer tudi ob drugih priložnostih nismo molčali, toda kar zadeva to témo, smo zdaj čili in visokoumni ter...

Eno z jezusom

Matjaž Črnivec

Reformacija in mistika Božje besede[1]ὁ δὲ κολλώμενος τῷ κυρίῳ ἓν πνεῦμά ἐστιν.Kdor pa se druži z Gospodom, je z njim en duh. (1 Kor 6,17)Summary: Reformation and the Mysticism of the Word of GodAccording to a commonly held opinion, Protestantism is opposed to mysticism of any kind. However, it is now known that mystical texts and ideas played an essential role in the spiritual formation of Martin Luther, who kept developing a certain “mysticism of faith” all his life. Other research has shown that mystic spirituality has continued as a live, though usually marginal movement, in...

Pajan Dionizu Filodama iz Skarfeje: Legitimacija religijskega sinkretizma ali mešanje žanrov?

Blaž Božič

PovzetekFilodamov pajan Dionizu, primer epigrafskega pajana iz 4. stoletja pr. Kr., se znotraj korpusa ohranjenih pajanov in znotraj splošnih definicij umešča med atipične pajane. Nenavadna izbira naslovnika se kot interpretativni problem izraža predvsem v odnosu do splošne definicije pajana kot himne, naslovljene na boga Apolona. Čeprav so problemi opredelitve tega žanra splošno znani, je izbira naslovnika morala vsaj v Filodamovem času veljati za nenavadno inovacijo, o čemer priča legitimacijski del besedila. Samoreferencialnost in samolegitimiranje se kažeta kot pomembni komponenti ne samo tega, temveč tudi drugih ohranjenih...