Knjiga o izražanju in pojasnjevanju

Al-Džahiz (prev. Nabil Al-Daghistani)

Knjiga o izražanju in pojasnjevanjuKitāb al-Bayān wa al-Tabyīn (كتاب البيان و التبيين)Al-Džahizova[1] bogata intelektualna zapuščina je v slovenskem kulturnem prostoru nepoznana. Moje prizadevanje je zato usmerjeno v posredovanje njegovega literarnega zaklada. V ta namen sem začel z raziskovanjem in prevajanjem njegovih najbolj znanih del. Kot prva njegova knjiga je v tukajšnji spletni reviji bila predstavljena »Knjiga o skopuhih« (Kitāb al-Buḫalāʾ)[2]. Al-Džahiz je sicer napisal več kot 300 knjig,[3] od katerih se je ohranilo le nekaj deset. Razen omenjene knjige in pa dela al-Bayān wa...

V začetku je bil odgovor

Jure Vuga

ZAPIS O EVANGELIJU BLIŽINE DEJANA KOSABerem Evangelij Bližine Dejana Kosa in ne morem priti k sebi. Strašen je. Ruši me in znova vzpostavlja. Tudi, če sprva česa ne razumem in me bega, ko razvozlam pomen, me prestreli! Avtor izhaja iz živega osebnega izkustva, tudi zelo fizičnega, ne leporeči. Ker so filozofske misli podane v poetični obliki, je tudi težko čemur koli oporekati. Delo ima svojo lastno notranjo logiko. Obenem pa je to filozofski traktat ali neke vrste velika sinteza, ki se začenja tiho iz globin niča v sebi in sega do skrajnih meja vesolja, opredeli naravo sonc ter vmes mimogrede pojasni še ničevost...

»Sto ljudi, sto čudi« ali Jamesov mnogoplastni izkustveni univerzum

Blaž Cotman

William James: Raznolikost religioznega izkustva: Študija človeške naraveZaložba Krtina, Ljubljana 2015, str. 464; prev. Sebastjan VörösRecenzija je bila že objavljena v filozofski reviji Analiza, št. 1, letn. XX, 2016, str. 117–122.Raznolikost religioznega izkustva (The Varieties of Religious Experience, 1902),[1] klasika eminentnega ameriškega psihologa in filozofa Williama Jamesa (1842–1910), ki je nedavno naposled izšla v – zgledno dognanem – slovenskem prevodu Sebastjana Vörösa, ostaja verjetno še dandanašnji, torej več kot stoletje po njenem izidu, najsubtilnejša (psihološka) tematizacija...

Modrost izročil(a)

Milosav Gudović, Jan Ciglenečki

Spremna beseda k delu Sophia perennisMnoge človeške skupnosti svojo kolektivno identiteto utemeljujejo na zgodbi o Modrosti. Težko bi zanikali, da se vse velike kulture, ki jih poznamo, začenjajo s sklicevanjem na izročilo starodavnih modrecev. Nobene misli si ne bi mogli zamisliti brez povratka na tisto, kar so pred nami rekli drugi, kar nam je bilo iz­ročeno kot nekaj starodavnejšega in vrednejšega od dosežkov našega omejenega spoznavnega aparata. Tudi naša zahodna civilizacija ni v   tem pogledu nobena izjema: stari Grki so svojo veliko, za nas še vedno merodajno miselno zgodovino začeli s spominom na...

In memoriam prof. dr. Breda Cigoj Leben (1922-2016)

Robert Kralj

V 95. letu starosti nas je 3. novembra 2016 zapustila dr. Breda Cigoj-Leben, upokojena profesorica na oddelku za romanske jezike in književnosti, na katedri za francoski jezik in književnost ljubljanske Filozofske fakultete, ter prevajalka iz španščine, francoščine in italijanščine.            Breda Cigoj-Leben je študirala na oddelku za romanistiko, kjer je leta 1958 doktorirala z doktorskim delom Literarna kritika in estetska ideologija Paula Bourgeta. Strokovno se je ukvarjala s francoskimi avtorji, med katerimi so bili predvsem Ernest Renan, Henry Becque in André Gide.            Po upokojitvi...

Zoper krivoverstva

Irenej Lyonski

Prevod in uvod Benjamin Bevc Za razumevanje krščanstva je temeljnega pomena pojem izročila ali tradicije. V začetku krščanstva namreč stoji oseba-dogodek Jezusa Kristusa, vsa nadaljnja zgodovina pa je zaznamovana s predajanjem te odrešilne izkušnje iz roda v rod. Tako v Prvem pismu Korinčanom, napisanem okoli leta 54, apostol Pavel pravi: »Jaz sem namreč prejel od Gospoda, kar sem vam tudi izročil.«[1] Pavel korintsko skupnost spominja na izročilo, ki jim ga je ustno predal. To ustno izročilo prve krščanske skupnosti je bilo sčasoma zapisano in zbrano v zbirki spisov, ki jo imenujemo »Nova zaveza«. Kljub kodifikaciji...