Izbrane pesmi

Bronka Nowicka (prev. Janž Snoj)

Hlačne nogaviceRad ima okus kolena. Poleti ga srka kar iz kože, pozimi pa skozi hlačne nogavice, dokler bombažna dlaka ne odpade in pristane na jeziku. V glavi, nataknjeni na koleno, otrok ureja stvari, ki jih pozna.Mravlja, zmečkana med prsti, ima vonj po kisu. Metulj ima puder. Krt frak. Po koži se da kotaliti sive svaljke umazanije. Stari ljudje smrdijo po boršču. Za nohti je maslo, v katero se zadirajo trske. Ljudje so grbasti in blazni, psi in ptiči pa ne. Ko otrok sesa slano koleno, ve: edina stvar, ki človeka ločuje od sveta, je koža. Zaradi nje ne ponikne v neskončnost stvari.ŽličkaUmrli...

Pesmi

Malgorzata Lebda (prev. Katarina Šalamun Biedrzycka)

Małgorzata Lebda (roj. 1985), poljska pesnica, fotografinja, maratonka, plezalka in doktorica literarnih ved, poučuje na fakulteti v Krakovu. Izdala je štiri pesniške zbirke, veliko pozornost je vzbudila z zadnjo, ki je izšla leta 2016 z naslovom Matičnik (to je beseda iz čebelarske terminologije, ker je bila preko očeta zelo povezana s tem področjem – v pesmih pa mu tudi dovoljuje, da spregovori z lastnim glasom). Predstavljamo 14 pesmi iz te zbirke, polne tenkočutnih vezi z naravo in družinskimi člani, živečimi na vasi.jutro: delovanje v krvivlaga razjeda verandine macesnove stebričeskozi okno...

Temna luč

Aleksander Wat (prev. Jana Unuk)

 Aleksander Wat (psevdonim Aleksandra Chwata, 1900–1967) je eden izmed klasikov poljske poezije 20. stoletja. V njegovi bogati, slogovno raznovrstni poeziji je poleg vpliva židovskih in motivov iz evropskega kulturnega izročila ter pesnikove izjemne erudicije našlo odraz tudi njegovo tragično, viharno življenje: rojen v židovski družini z bogato hasidsko tradicijo je vstopil v poljsko literaturo kot eden izmed vodilnih predstavnikov poljskega futurizma s pesnitvijo v prozi Jaz na eni strani in jaz na drugi strani svoje mopsoželezne pečke (1919). Drugo svetovno vojno je preživel v sovjetskih zaporih in v izgnanstvu v...

Po rdeči nitki v srce

Tadeusz Różewicz (prev. Jana Unuk)

Tadeusz Różewicz, eden najbolj znanih, cenjenih in prevajanih poljskih pesnikov 20. stoletja, sicer pa tudi prozaist, dramatik in scenarist, se je rodil leta 1921 v Radomskem, umrl pa aprila 2014 v Vroclavu. Njegovo pesnjenje je v veliki meri zaznamovala vojna izkušnja, ki ga je z razveljavljenjem vseh humanističnih vrednot vodila preko »smrti [stare] poezije« v iskanje povsem novega izraza; premore veliko etičnega čuta, pa tudi humorja. V dolgoletnem ustvarjanju je Różewicz prehodil pot od avantgarde do postmodernizma, njegove pesmi pa se zlagajo v svojevrstno pesniško avtobiografijo, ki individualnemu in epizodnemu podeljuje...

Ljubila sem, ko je odšla

Anna Augustyniak (prev. Jana Unuk)

Anna Augustyniak je poljska pesnica, novinarka, avtorica reportaž in urednica televizijskih dokumentarnih programov. Doslej je izdala knjigo kratkih liričnih proz Ljubila sem, ko je odšla (2013), ki odkrito in iz različnih zornih kotov govorijo o smrti bližnjega človeka, in pesniško zbirko Brez tebe (2014). Leta 2014 je bila nominirana za ugledno literarno nagrado Gryfia. Živi v Varšavi.  Roža se je pojavila na tvoji koži, mama. Mrliška roža je zacvetela na levi strani vratu. Kot da bi si jo dala vtetovirati. Celo lepo je. S sestro sva si jo natančno ogledali. Ona se je je dotaknila s prstom. Nihče drug se za...

Światło ikony w twórczości Adama Stalony-Dobrzańskiego

Anna Siemieniec

(Zdjęcia: Piotr Kłosek)Historia polskiej sztuki sakralnej XX w. zdaje się być zdeterminowana twórczością prof. Jerzego Nowosielskiego, malarza – ikonopisarza – teoretyka. Niekwestionowany jest jego wpływ na zainteresowanie problemami sacrum w malarstwie współczesnym. Nowosielski inspirowany sztuką i duchowością chrześcijańskiego Wschodu wpisał się niejako swoją twórczością w pewnego rodzaju pustkę, okres wyraźnego kryzysu sztuki sakralnej w Polsce. Przypomniał ikonę, która obecna była w świątyniach polskich od czasów średniowiecza, a od początku XX w. w Rosji oraz na Zachodzie Europy stała się...