Beril

Nikolaj Kuzanski (prev. Pavel Češarek)

1. poglavje[Predgovor]1 Kdor je prebral, kar sem napisal v različnih knjigah, bo videl, da sem se kar naprej in naprej ukvarjal s sovpadanjem nasprotij [oppositorum coincidentia] in se neprenehoma trudil, da bi svoje razmišljanje čim bolj približal umnemu pogledu [intellectualis visio], ki presega moč razuma. Da bi bralcu pojem čim jasneje prikazal, si bom pomagal z zrcalom in prispodobo [speculum et aenigma][1], s čimer naj si vsak negotov um na meji še doumljivega [in ultimo scibilium] pomaga in se usmeri. Navedel bom tudi nekaj tehtnih izrekov in misli mož, ki so izkušeni v težavnih vprašanjih, da boš z uporabo...

O lovu na modrost

Nikolaj Kuzanski (prev. Sonja Weiss)

Prolog             Odločil sem se, da svoja dognanja, ki mi jih je prinesel lov na modrost in ki so se mi z umskim uvidom[1] še v tej starosti potrdila kot najbolj pravilna, na kratko povzamem in zapustim kasnejšim rodovom, saj ne vem, če bom imel še kdaj več časa in boljšo priliko za razmišljanje; dopolnil sem namreč že enainšestdeset let.            Že pred časom sem spisal koncept dela O iskanju Boga,[2] nato pa sem dodelal in še enkrat pregledal Konjunkture. Zdaj me je branje knjige Diogena Laertskega o življenju filozofov in o njihovem lovu na modrost vzpodbudilo, da sem svojega duha povsem...

Življenje svetega Kolumbe

Adomnan (prev. Polonca Zupančič)

Adomnanovo Življenje KolumbeAdomnán oziroma Adamnán (ok. 624–704) je bil opat samostana Iona na Irskem, poleg tega pa tudi pravnik in hagiograf. Rodil se je na Irskem in tam po nastopu meniške službe deloval večino časa, čeprav je v skladu s tradicijo tamkajšnjih menihov večkrat obiskal Anglijo. Ukvarjal se je tudi s politiko in diplomacijo, kar je razvidno iz t. i. Zakona nedolžnih (Lex Innocentium), s katerim je poskusil obvarovati ženske, otroke in pripadnike meniških redov pred nasiljem. Adomnan je med drugim napisal delo O svetih krajih (De locis sanctis), v katerem je popisal glavne romarske kraje, pripisana pa mu...

Osemdeseta leta

Georgij Florovski (prev. Simon Malmenvall)

Besedilo je prevod odlomka iz klasične študije s področja ruske intelektualne zgodovine, monografije Georgija Florovskega (1893–1979) z naslovom Poti ruske teologije (tretja izdaja 1983 [prva 1937], Pariz, YMCA-Press, str. 410–439; 563–565). Gre za del sedmega poglavja »Zgodovinska šola«, posvečenega oblikovanju znanstveno-kritičnega cerkvenega zgodovinopisja v Ruskem imperiju druge polovice 19. stoletja in njegovim daljnosežnim posledicam. To je med drugim vplivalo na kasnejši razvoj ruske filozofije in pravoslavne teologije. V tem odlomku se avtor posveča intelektualnim razmeram v osemdesetih letih 19. stoletja,...

Pridige

Janez Tauler (prev. Alfred Leskovec)

PRIDIGA 6Iugum enim meum suave et onus meum leve[Večna resnica reče:] Moj jarem je prijeten in moje breme je lahko (Mt 11,29)VEČNA RESNICA našega Gospoda Jezusa Kristusa je rekla: »Moj jarem je prijeten in moje breme je lahko.« Temu oporekajo vsi naravno nastrojeni ljudje, kolikor sledijo svoji naravi, in pravijo, da je Božji jarem neprijeten, bridek, njegovo breme pa težko. A te besede vendarle morajo biti resnične, saj jih izreka večna resnica. Jarem imenujemo stvar, ki jo mukoma prenašamo ali vlačimo za sabo, medtem ko je breme nekaj, kar nas močno tišči ali pritiska. Pri jarmu pomislimo na notranjega...

Zgodovinska šola

Georgij Florovski (prev. Simon Malmenvall)

ZGODOVINSKA ŠOLA[1]Besedilo je prevod odlomka iz klasične študije s področja ruske intelektualne zgodovine, monografije Georgija Florovskega (1893–1979) z naslovom Poti ruske teologije (tretja izdaja 1983 [prva 1937], Pariz, YMCA-Press, str. 364–387; 560–561). Gre za del sedmega poglavja »Zgodovinska šola«, posvečenega oblikovanju znanstveno-kritičnega cerkvenega zgodovinopisja v Ruskem imperiju druge polovice 19. stoletja. To je vplivalo tudi na kasnejši razvoj ruske filozofije in pravoslavne teologije, med drugim na recepcijo patrističnih del in misel (zgodnjega) Vladimirja Solovjova. V obravnavanem kontekstu...