Irenej Lyonski: v prvi bojni vrsti ortodoksije

Benjamin Bevc, Jan Ciglenečki

V prvi bojni vrsti ortodoksije: Irenej Lyonski in njegov spopad s krivoverci[1]Če bi morali izbrati med najizvirnejšimi krščanskimi teologi antičnega sveta, bi zagotovo lahko izpostavili vsaj tri, ki so v zgodovini Cerkve pustili neizbrisen pečat: Ireneja (ok. 140–ok. 202),[2] Origena (ok. 185–ok. 253) in Avguština (354–430). Ireneja zaradi prve celostne teološke sinteze, ki jo je izoblikoval v polemiki s krivoverci, Origena zaradi izgradnje teološkega sistema, v katerega je organsko vključil grško pogansko filozofijo, in Avguština zaradi njegovega odločilnega prispevka k opredelitvi temeljnih teoloških konceptov,...

Zoper krivoverstva

Irenej Lyonski (prev. Benjamin Bevc)

V četrti knjigi Zoper krivoverstva Irenej Lyonski (ok. 135–200) obravnava odnos med Staro in Novo zavezo. Zoper gnostike želi dokazati, da obstaja samo en Bog in samo en Kristus. Naslednja odlomka z začetka omenjene knjige nazorno prikazujeta, kako lyonski škof postavlja temelje krščanski eksegezi in teologiji daritve.V prvem odlomku Irenej pojasnjuje, da sta postava in evangelij dve stopnji rasti od sužnosti k svobodi. Ker imata Stara in Nova zaveza skupno bitnost, moramo v prvi videti Kristusovo podobo, prerokbo in napoved, v drugi pa njegovo resnično navzočnost in izpolnitev prerokb. »Kajti povsod v Pismih je vsejan...

Hvalnice trojici

Marij Viktorin (prev. Miran Špelič in Jan Dominik Bogataj)

 Prva hvalnica TrojiciBodi tu, resnična luč (Adeste, lumen verum)Bodi tu, resnična Luč, Oče, vsemogočni Bog.Bodi tu, Luč Luči, skrivnost in moč Boga.Bodi tu, Sveti Duh, Očeta vez in Sina.Ti, ko miruješ, si Oče; ko izhajaš, si Sin;ki vse v eno spajaš, ti si Sveti Duh.Prvo Eno, Eno iz sebe izšlo, Eno pred Enim, o Bog.Predhajaš vse, kar se meri, noben konec te ne pozna.Nič v tebi ni količina in tudi količina ni iz tebe.Saj iz tebe Eno rojeno poraja več količine, kot ono jo obsega.Od tod je neizmeren Oče, izmerjen in neizmeren Sin.Tudi ti sam, Oče, si Eno; Eno je...

Dulcitij

Hrotsvita Gandersheimska (prev. Polonca Zupančič)

Hrotsvita ali Rosvita Gandersheimska, pisateljica saksonskega porekla, velja za prvo znano evropsko pesnico in dramatičarko. Na podlagi njenih del je mogoče sklepati, da se je rodila med letoma 930 in 935, umrla pa po letu 973 (morda celo šele leta 1002). Kmalu je vstopila v samostan v mestu Gandersheim blizu Göttingena, ki je bil takrat kulturno in izobraževalno središče, kasneje leta 947 pa je po odloku Ota I. postal celo popolnoma samostojen in neodvisen od Cerkve. Nekateri avtorji so trdili, da je bila Hrotsvita morda celo kraljeva sorodnica, a za to ni neposrednih dokazov. Čeprav o njej govorijo kot o nuni, je bila pravzaprav...