Dulcitij

Hrotsvita Gandersheimska (prev. Polonca Zupančič)

Hrotsvita ali Rosvita Gandersheimska, pisateljica saksonskega porekla, velja za prvo znano evropsko pesnico in dramatičarko. Na podlagi njenih del je mogoče sklepati, da se je rodila med letoma 930 in 935, umrla pa po letu 973 (morda celo šele leta 1002). Kmalu je vstopila v samostan v mestu Gandersheim blizu Göttingena, ki je bil takrat kulturno in izobraževalno središče, kasneje leta 947 pa je po odloku Ota I. postal celo popolnoma samostojen in neodvisen od Cerkve. Nekateri avtorji so trdili, da je bila Hrotsvita morda celo kraljeva sorodnica, a za to ni neposrednih dokazov. Čeprav o njej govorijo kot o nuni, je bila pravzaprav...

Duši koristna in čud...

Sv. Janez Damaščan (prev. Bogomir Trošt)

Našega svetega očeta Janeza Damaščana duši koristna in čudovita razprava [O krepostih in nekrepostih, duševnih in telesnih]Treba je vedeti, da je človek dvojen, iz duše in telesa, in da ima tudi dvojne čutne zaznave in dvojne kreposti, ki ustrezajo tem zaznavam: pet jih pripada...

Beril

Nikolaj Kuzanski (prev. Pavel Češarek)

1. poglavje[Predgovor]1 Kdor je prebral, kar sem napisal v različnih knjigah, bo videl, da sem se kar naprej in naprej ukvarjal s sovpadanjem nasprotij [oppositorum coincidentia] in se neprenehoma trudil, da bi svoje razmišljanje čim bolj približal umnemu pogledu [intellectualis visio], ki presega moč razuma. Da bi bralcu pojem čim jasneje prikazal, si bom pomagal z zrcalom in prispodobo [speculum et aenigma][1], s čimer naj si vsak negotov um na meji še doumljivega [in ultimo scibilium] pomaga in se usmeri. Navedel bom tudi nekaj tehtnih izrekov in misli mož, ki so izkušeni v težavnih vprašanjih, da boš z uporabo...

O lovu na modrost

Nikolaj Kuzanski (prev. Sonja Weiss)

Prolog             Odločil sem se, da svoja dognanja, ki mi jih je prinesel lov na modrost in ki so se mi z umskim uvidom[1] še v tej starosti potrdila kot najbolj pravilna, na kratko povzamem in zapustim kasnejšim rodovom, saj ne vem, če bom imel še kdaj več časa in boljšo priliko za razmišljanje; dopolnil sem namreč že enainšestdeset let.            Že pred časom sem spisal koncept dela O iskanju Boga,[2] nato pa sem dodelal in še enkrat pregledal Konjunkture. Zdaj me je branje knjige Diogena Laertskega o življenju filozofov in o njihovem lovu na modrost vzpodbudilo, da sem svojega duha povsem...

Življenje svetega Kolumbe

Adomnan (prev. Polonca Zupančič)

Adomnanovo Življenje KolumbeAdomnán oziroma Adamnán (ok. 624–704) je bil opat samostana Iona na Irskem, poleg tega pa tudi pravnik in hagiograf. Rodil se je na Irskem in tam po nastopu meniške službe deloval večino časa, čeprav je v skladu s tradicijo tamkajšnjih menihov večkrat obiskal Anglijo. Ukvarjal se je tudi s politiko in diplomacijo, kar je razvidno iz t. i. Zakona nedolžnih (Lex Innocentium), s katerim je poskusil obvarovati ženske, otroke in pripadnike meniških redov pred nasiljem. Adomnan je med drugim napisal delo O svetih krajih (De locis sanctis), v katerem je popisal glavne romarske kraje, pripisana pa mu...

Pridige

Janez Tauler (prev. Alfred Leskovec)

PRIDIGA 6Iugum enim meum suave et onus meum leve[Večna resnica reče:] Moj jarem je prijeten in moje breme je lahko (Mt 11,29)VEČNA RESNICA našega Gospoda Jezusa Kristusa je rekla: »Moj jarem je prijeten in moje breme je lahko.« Temu oporekajo vsi naravno nastrojeni ljudje, kolikor sledijo svoji naravi, in pravijo, da je Božji jarem neprijeten, bridek, njegovo breme pa težko. A te besede vendarle morajo biti resnične, saj jih izreka večna resnica. Jarem imenujemo stvar, ki jo mukoma prenašamo ali vlačimo za sabo, medtem ko je breme nekaj, kar nas močno tišči ali pritiska. Pri jarmu pomislimo na notranjega...