Izbrane pesmi

Don Paterson (prev. Mateja Komel Snoj)

CestaPopotnik, tvoje stopinje soedina steza, edina sled:potohodec, tu ni poti,tu ni zemljevida ali zvezde severnice,le prazna stran in brezzvezdna tema;in če bi se obrnil, da bi občudovalrazdaljo, ki si jo prehodil danes,bi cesta vzvalovala v prah.Ni poti naprej in ne nazaj,tu ni poti, tovariš moj: zaupajv hitri svoj korak, preložitev konca,v izginulo sled svoje lastne brazde,potohodec, morjehodec, Kristus.LučKo sem prišel k njegovi postelji, je bil že slep.Trinajst let je preteklo in moj duh je bil še vednotako temen kakor na dan mojega...

Duši koristna in čudovita razprava

Sv. Janez Damaščan (prev. Bogomir Trošt)

Našega svetega očeta Janeza Damaščana duši koristna in čudovita razprava [O krepostih in nekrepostih, duševnih in telesnih]Treba je vedeti, da je človek dvojen, iz duše in telesa, in da ima tudi dvojne čutne zaznave in dvojne kreposti, ki ustrezajo tem zaznavam: pet jih pripada duši in pet telesu. Duševne zaznave, ki jim modri pravijo tudi (duševne) »moči«, so naslednje: um, razum, mnenje, domišljija in občutje.[1] Telesne pa so naslednje: vid, voh, sluh, okus in tip. Zato torej tem (zaznavam) ustrezajo dvojne kreposti in dvojne nekreposti. Tako mora vsak človek jasno vedeti, koliko je duševnih in koliko telesnih...

Žeja po puščavah ...

Špela Pahor

Nekega dne nam je nekdo od bralcev podaril kup knjig v francoskem jeziku. V naši knjižnici je katalogizacija francoskih knjig moja naloga. Torej sem se lotila dela. Odločiti sem se morala, katere knjige obdržati  in katerih ne. V rokah sem držala knjigo Le Scorpion d’Orient....

Liturgična izkušnja in epifanija

Romano Guardini (prev. Robert Kralj)

Epifanija v Stari zaveziV zgodovini odrešenja obstaja dogajanje, katerega pomen je za krščansko življenje – tako menim – dolgo ostal neopažen, za katerega pa se zdaj zdi, da razločneje stopa v ospredje: to je epifanija.Če odmislimo religiološki pomen besede, nam je ta najprej znana kot ime praznika šestega januarja. V zvezi s tem označuje dejstvo, da se je Gospod kot Mesija v Betlehemu razglasil modrim z Vzhoda, Janezu Krstniku ob Jordanu in učencem na svatbi v Kani Galilejski. V naših razmišljanjih seveda razumemo z epifanijo to, kar se je v omenjenih dogodkih zgodilo, a to dojemamo po eni strani nadrobneje, po...

Beril

Nikolaj Kuzanski (prev. Pavel Češarek)

1. poglavje[Predgovor]1 Kdor je prebral, kar sem napisal v različnih knjigah, bo videl, da sem se kar naprej in naprej ukvarjal s sovpadanjem nasprotij [oppositorum coincidentia] in se neprenehoma trudil, da bi svoje razmišljanje čim bolj približal umnemu pogledu [intellectualis visio], ki presega moč razuma. Da bi bralcu pojem čim jasneje prikazal, si bom pomagal z zrcalom in prispodobo [speculum et aenigma][1], s čimer naj si vsak negotov um na meji še doumljivega [in ultimo scibilium] pomaga in se usmeri. Navedel bom tudi nekaj tehtnih izrekov in misli mož, ki so izkušeni v težavnih vprašanjih, da boš z uporabo...

O lovu na modrost

Nikolaj Kuzanski (prev. Sonja Weiss)

Prolog             Odločil sem se, da svoja dognanja, ki mi jih je prinesel lov na modrost in ki so se mi z umskim uvidom[1] še v tej starosti potrdila kot najbolj pravilna, na kratko povzamem in zapustim kasnejšim rodovom, saj ne vem, če bom imel še kdaj več časa in boljšo priliko za razmišljanje; dopolnil sem namreč že enainšestdeset let.            Že pred časom sem spisal koncept dela O iskanju Boga,[2] nato pa sem dodelal in še enkrat pregledal Konjunkture. Zdaj me je branje knjige Diogena Laertskega o življenju filozofov in o njihovem lovu na modrost vzpodbudilo, da sem svojega duha povsem...