Nikodemov uvod: Gregor Palamas

Nikodem (prev. Gorazd Kocijančič)

Naš sveti oče Gregor Solunski je živel pod vladavino Andronika II. Paleologa, okrog leta 1340 od našega odrešenja. Zapustil je svet in svetne reči in se iz svoje domovine, Konstantinopla, preselil na goro svetega imena, Atos, ter se podvrgel meniškemu življenju.  V njem se je posvečal   nadvse asketskim naporom in bil v samoti pozoren na Boga samega ter prek skrajne tišine postal nadvse bogooblično zrcalo Svetega Duha.  Bolj kot kdor koli drug se je vzpel do skrajnega vrha (asketskega) delovanja in motrenja. Tu je bil njegov razum osvetljevan z bogomotrilskimi razsvetljenji, (na podlagi katerih) je Božji Cerkvi zapustil...

Asketska razprava, razdeljena na sto poglavij o duhovnem spoznanju in razločevanju

Diadoh (prev. Jasna Hrovat in Ksenja Geister)

(Prevod Jasna Hrovat in Ksenja Geister  [poglavja 6, 7, 8, 10, 15, 22, 28, 29, 30, 34, 40, 55])1. Bratje, naj vsako duhovno motrenje[1] vodijo vera, upanje, ljubezen – predvsem ljubezen.[2] Vera in upanje učita prezirati vidne dobrine, ljubezen pa združuje dušo z Božjimi krepostmi, ko z umskim zaznavanjem[3] izsledi to, kar je nevidno.2. Po naravi je dober[4] le Bog. A tudi človek, če skrbno pazi na svoje poti,  lahko postane dober s pomočjo Njega, ki je bitnostno dober. Spremeni se v to, kar ni, ko duša v skrbi za dobro pristane toliko v Bogu, kolikor to želi moč, ki v njej deluje. Kajti rečeno je: »Postanite...

Opredelitve blaženega Diadoha, škofa Fotike

Diadoh (prev. Jasna Hrovat)

1. Opredelitev vere: nestrastna misel o Bogu.[1]2. Opredelitev upanja: odpotovanje uma proti upanim resničnostim.3. Opredelitev potrpljenja: nenehno vztrajati, zroč z očmi mišljenja Nevidnega kakor vidnega.[2]4. Opredelitev nelakomnosti: tako hoteti ne posedovati, kakor nekdo hoče posedovati.5. Opredelitev spoznanja:[3] ne poznati samega sebe v izstopu k Bogu.6. Opredelitev ponižnosti: neprestana pozaba (svojih) dosežkov.7. Opredelitev nejezljivosti: velika želja ne jeziti se.8. Opredelitev čistosti: občutje, vselej navezano na Boga.9. Opredelitev ljubezni: rast prijateljstva do tistih, ki...

Nikodemov uvod: Simeon Novi Teolog

Nikodem (prev. Gorazd Kocijančič)

Naš najsvetejši oče Simeon, ki je bil zaradi milosti teologije, ki mu jo je podaril Bog, poimenovan Novi Teolog, je živel pod vladavino Konstantina Porfirogeneta, okrog leta 1000. Bil je učenec Simeona, imenovanega Pobožni. Ta ga je izuril v asketskih bojih. Simeon Novi Teolog je bil dvignjen do tolikšne višine kreposti in brezstrastja ter je bil spoznan za vrednega tako bogatega izlitja  Božje milosti, da je skorajda nemogoče popisati, kaj vse se mu je dogajalo, kakor nadvse razvejano  poroča tudi njegov življenjepis, ki je  izjemno obsežen. Vase je sprejel tako rekoč vso moč Tolažnika in je postal sprejemališče...

Nikodemov uvod: Nikefor Samotar

Nikodem (prev. Gorazd Kocijančič)

Nikefor, naš nadvse sveti oče, je dovršil tek asketskih bojev na gori svetega imena, gori Atos. Na vrhuncu svojega življenja je bil malo pred letom 1340. Postal je (duhovni) voditelj Gregorja Solunskega in ga je uvajal v skrivnosti visokih naukov asketske filozofije, kakor ta sam nekje pričuje o Nikeforju.  V brezskrbni tišini je postal prost za samega sebe, prek že uresničene zedinjenosti samega sebe pa se je neizrekljivo  zedinil tudi z Nadsvetnim in Najvišjim izmed vsega želenega. Zato je v srcu blaženo utrpel resnično bivajoče razsvetljenje milosti. Na osnovi tega je bil torej ta blaženi mož najprej sam bogato izpolnjen...

Nikodemov uvod: Niketas Stetat

Nikodem (prev. Gorazd Kocijančič)

Nadvse sveti Niketas, duhovnik samostana Studion, imenovan tudi Stethatos, je živel okrog leta 1030.  Bil je najpristnejši učenec Simeona Novega Teologa. Ta ga je uvedel v številne skrivnostne nauke duhovne filozofije. Niketas je sebe izblikoval tako skladno s krepostmi Simeona, svojega učitelja, da se je zdel naravnost njegova druga podoba: v svoji duši je tako rekoč preseval dobrooblične odseve učiteljevih milostnih darov in naukov. Sam se je z neumornimi napori posvečal filozofskemu branju (Svetega) Pisma in zbral številna, nadvse lepa uzrtja (noémata). Obstajajo pa tudi reči, ki se jih ni le naučil, temveč jih je utrpel,...