Opredelitve blaženega Diadoha, škofa Fotike

Diadoh (prev. Jasna Hrovat)

1. Opredelitev vere: nestrastna misel o Bogu.[1]2. Opredelitev upanja: odpotovanje uma proti upanim resničnostim.3. Opredelitev potrpljenja: nenehno vztrajati, zroč z očmi mišljenja Nevidnega kakor vidnega.[2]4. Opredelitev nelakomnosti: tako hoteti ne posedovati, kakor nekdo hoče posedovati.5. Opredelitev spoznanja:[3] ne poznati samega sebe v izstopu k Bogu.6. Opredelitev ponižnosti: neprestana pozaba (svojih) dosežkov.7. Opredelitev nejezljivosti: velika želja ne jeziti se.8. Opredelitev čistosti: občutje, vselej navezano na Boga.9. Opredelitev ljubezni: rast prijateljstva do tistih, ki...

Nikodemov uvod: Simeon Novi Teolog

Nikodem (prev. Gorazd Kocijančič)

Naš najsvetejši oče Simeon, ki je bil zaradi milosti teologije, ki mu jo je podaril Bog, poimenovan Novi Teolog, je živel pod vladavino Konstantina Porfirogeneta, okrog leta 1000. Bil je učenec Simeona, imenovanega Pobožni. Ta ga je izuril v asketskih bojih. Simeon Novi Teolog je bil dvignjen do tolikšne višine kreposti in brezstrastja ter je bil spoznan za vrednega tako bogatega izlitja  Božje milosti, da je skorajda nemogoče popisati, kaj vse se mu je dogajalo, kakor nadvse razvejano  poroča tudi njegov življenjepis, ki je  izjemno obsežen. Vase je sprejel tako rekoč vso moč Tolažnika in je postal sprejemališče...

Nikodemov uvod: Nikefor Samotar

Nikodem (prev. Gorazd Kocijančič)

Nikefor, naš nadvse sveti oče, je dovršil tek asketskih bojev na gori svetega imena, gori Atos. Na vrhuncu svojega življenja je bil malo pred letom 1340. Postal je (duhovni) voditelj Gregorja Solunskega in ga je uvajal v skrivnosti visokih naukov asketske filozofije, kakor ta sam nekje pričuje o Nikeforju.  V brezskrbni tišini je postal prost za samega sebe, prek že uresničene zedinjenosti samega sebe pa se je neizrekljivo  zedinil tudi z Nadsvetnim in Najvišjim izmed vsega želenega. Zato je v srcu blaženo utrpel resnično bivajoče razsvetljenje milosti. Na osnovi tega je bil torej ta blaženi mož najprej sam bogato izpolnjen...

Nikodemov uvod: Niketas Stetat

Nikodem (prev. Gorazd Kocijančič)

Nadvse sveti Niketas, duhovnik samostana Studion, imenovan tudi Stethatos, je živel okrog leta 1030.  Bil je najpristnejši učenec Simeona Novega Teologa. Ta ga je uvedel v številne skrivnostne nauke duhovne filozofije. Niketas je sebe izblikoval tako skladno s krepostmi Simeona, svojega učitelja, da se je zdel naravnost njegova druga podoba: v svoji duši je tako rekoč preseval dobrooblične odseve učiteljevih milostnih darov in naukov. Sam se je z neumornimi napori posvečal filozofskemu branju (Svetega) Pisma in zbral številna, nadvse lepa uzrtja (noémata). Obstajajo pa tudi reči, ki se jih ni le naučil, temveč jih je utrpel,...

Nikodemov uvod: Makarij Egipčanski

Nikodem (prev. Gorazd Kocijančič)

Naš sveti oče Makarij Egipčanski, imenovan tudi Véliki, je živel pod Teodozijevo vladavino, okrog leta 370. S svojimi skrajnimi asketskimi napori je bil vzor in zgled samotarskega življenja in se je vrhunsko izobrazil glede božanskega Pisma. Napisal je mnogooblične spise (lógoi), ki so izpolnjeni z duševno koristjo in bogomodrostjo, ki jo podarja Duh. Vseh skupaj jih je petdeset. Simeon Metafrast jih je v času Bazilija Makedonca (na vrhuncu svojega življenja je bil Simeon okrog leta  860), parafraziral, pri čemer jih je zaradi lažje preglednosti razdelil na 150 poglavij. Okrasil jih je z očarljivostjo in privlačnostjo...

Nikodemov uvod: Kalist Katafigiot

Nikodem (prev. Gorazd Kocijančič)

Kdo je bil Kalist, naš nadvse sveti oče, imenovan tudi Katafigiot (morda je ta vzdevek dobil po neki Bogorodičini cerkvi, ki se imenuje Katafiges), kaj je njegova domovina in kje je preživel anahoretsko življenje – nič od tega nismo izvedeli iz zgodovinskih zapisov. Kakor pa smemo sklepati na osnovi njegovih pričujočih poglavij, je bil resnično nadvse filozofski glede zunanje in notranje kulture (paideía), zlasti pa je – bolj kot vsi drugi – na izjemen način prešel do visokosti in globočine motrenj, do umskozaznavne daljave in širine. Ta blaženi človek se je ob sodelovanju (Božje) milosti  do te mere iztezal k...