Cvetober

Elija Duhovnik (prev. Ksenja Geister, Gorazd Kocijančič

Cvetober resnih gnomičnih filozofov,ki ga je marljivo sestavilElija Ekdikos, najmanjši duhovnikdel  Vsak kristjan, ki pravilno veruje v Boga, se še zdaleč ne vdaja brezskrbnosti, temveč se vedno pripravlja na skušnjavo in jo pričakuje, tako da se – ko ta pride – ne čudi niti ne vznemirja, temveč hvaležno prenaša napor stiske in umeva, kaj prepeva skupaj s prerokom: »Preskusi me, Gospod, in skušaj me! (Ps 25.2)«. Ni namreč rekel: »Tvoja vzgoja me je pogubila«, temveč »na koncu me je dvignila« (Ps 17,36). Začetek dobrega[1] je strahospoštovanje do Boga, konec (dobrega) pa je...

Duši koristna in čud...

Sv. Janez Damaščan (prev. Bogomir Trošt)

Našega svetega očeta Janeza Damaščana duši koristna in čudovita razprava [O krepostih in nekrepostih, duševnih in telesnih]Treba je vedeti, da je človek dvojen, iz duše in telesa, in da ima tudi dvojne čutne zaznave in dvojne kreposti, ki ustrezajo tem zaznavam: pet jih pripada...

O ljubezni, samoobvladanju in načinu življenja v skladu z umom

Talasij Libijec (prev. Jasna Hrovat)

Našega blaženega in bogonosnega očeta Talasija Libijca in AfričanaO ljubezni, samoobvladovanju in načinu življenja v skladu z umom Za duhovnika PavlaPrva stoticakatere akrostih se glasi: Duhovnemu bratu in ljubemu gospodu Pavlu (to posveča) Talasij, na videz hezihast v miru srca, v resnici pa trgovec z domišljavostjo.1. Vsestransko in silovito hrepenenje po Bogu tiste ljudi, ki hrepenijo, povezuje z Bogom in med seboj.2. Um, ki si je pridobil duhovno ljubezen, nima o bližnjem misli, ki tej ljubezni ne pristajajo.3. Kdor z usti hvali, v srcu pa zaničuje, pod krinko ljubezni skriva...

Štirideset poglavij o treznoumju

Filotej Sinajski (prev. Ksenja Geister)

SV. FILOTEJ SINAJSKIŠtirideset poglavij o treznoumju[1]1. V nas se dogaja umskozaznavni boj, težji od čutnozaznavnega. Pobožni delavec[2] mora v svojem umu teči in se gnati naprej proti cilju[3] z namenom, da bi v svoje srce na popoln način shranil spominjanje na Boga kakor biser ali drag kamen.[4] Odložiti moramo vse, tudi svoje telo, in prezirati to sedanje življenje, tako da bomo imeli samo Boga v svojem srcu.2. Ko smo zaposleni z umskozaznavno bitko, bi morali zaradi nje storiti vse, kar zmoremo, da bi izbrali duhovna delovanja na osnovi Svetega pisma in jih svojemu umu prilagodili kakor zdravilne obliže. Od zore...

Nikodemov uvod: Teolept

Nikodem (prev. Gorazd Kocijančič)

Veliki Teolept, resnično svetilnik Filadelfije, je bil na vrhuncu življenja okrog leta 1325, pod vladavino Andronika II. Paleologa. Najprej se je na Gori svetosti (tj. Atosu) uril v anahoretskem življenju. Potem je sprejel škofovski prestol v Filadelfiji in postal (duhovni) voditelj Gregorja Solunskega, katerega je uvajal v skrivnosti najlepših naukov. Poučil ga je namreč o svetem treznoumju in umni molitvi, ko je Gregor še živel v svetu,[1] kakor beremo v njegovem življenjepisu, ki ga je napisal patriarh Filotej.Pričujoči spis, ki ga je Teolept sestavil s svojo prizadevnostjo, je kar najboljši  osnutek in natančno vodilo...

Nikodemov uvod: Peter Damaščan

Nikodem (prev. Gorazd Kocijančič)

Naš sveti oče Peter, ki je bil postavljen za škofa Damaska, je živel pod vladavino Konstantina Kopronima, okrog leta 770. Najprej se je posvečal samotarskemu in odmaknjenemu življenju in živel v takšnem uboštvu, da ni imel niti ene svoje knjige, kakor pričuje sam o sebi. Od drugih si je izposojal knjige Stare in Nove zaveze, velikih cerkvenih učiteljev in na sploh vseh treznoumnih in bogonosnih očetov. Postal je takšen ljubitelj (asketskih) naporov, da je noč in dan premišljeval Gospodovo Postavo in so ga zalivali tokovi, ki pritekajo iz nje. Videti je bil kot drevo, ki je resnično – skladno z besedami psalma –...