Štirideset poglavij o treznoumju

Filotej Sinajski (prev. Ksenja Geister)

SV. FILOTEJ SINAJSKIŠtirideset poglavij o treznoumju[1]1. V nas se dogaja umskozaznavni boj, težji od čutnozaznavnega. Pobožni delavec[2] mora v svojem umu teči in se gnati naprej proti cilju[3] z namenom, da bi v svoje srce na popoln način shranil spominjanje na Boga kakor biser ali drag kamen.[4] Odložiti moramo vse, tudi svoje telo, in prezirati to sedanje življenje, tako da bomo imeli samo Boga v svojem srcu.2. Ko smo zaposleni z umskozaznavno bitko, bi morali zaradi nje storiti vse, kar zmoremo, da bi izbrali duhovna delovanja na osnovi Svetega pisma in jih svojemu umu prilagodili kakor zdravilne obliže. Od zore...

Nikodemov uvod: Teolept

Nikodem (prev. Gorazd Kocijančič)

Veliki Teolept, resnično svetilnik Filadelfije, je bil na vrhuncu življenja okrog leta 1325, pod vladavino Andronika II. Paleologa. Najprej se je na Gori svetosti (tj. Atosu) uril v anahoretskem življenju. Potem je sprejel škofovski prestol v Filadelfiji in postal (duhovni) voditelj Gregorja Solunskega, katerega je uvajal v skrivnosti najlepših naukov. Poučil ga je namreč o svetem treznoumju in umni molitvi, ko je Gregor še živel v svetu,[1] kakor beremo v njegovem življenjepisu, ki ga je napisal patriarh Filotej.Pričujoči spis, ki ga je Teolept sestavil s svojo prizadevnostjo, je kar najboljši  osnutek in natančno vodilo...

Nikodemov uvod: Peter Damaščan

Nikodem (prev. Gorazd Kocijančič)

Naš sveti oče Peter, ki je bil postavljen za škofa Damaska, je živel pod vladavino Konstantina Kopronima, okrog leta 770. Najprej se je posvečal samotarskemu in odmaknjenemu življenju in živel v takšnem uboštvu, da ni imel niti ene svoje knjige, kakor pričuje sam o sebi. Od drugih si je izposojal knjige Stare in Nove zaveze, velikih cerkvenih učiteljev in na sploh vseh treznoumnih in bogonosnih očetov. Postal je takšen ljubitelj (asketskih) naporov, da je noč in dan premišljeval Gospodovo Postavo in so ga zalivali tokovi, ki pritekajo iz nje. Videti je bil kot drevo, ki je resnično – skladno z besedami psalma –...

Nikodemov uvod: Gregor Palamas

Nikodem (prev. Gorazd Kocijančič)

Naš sveti oče Gregor Solunski je živel pod vladavino Andronika II. Paleologa, okrog leta 1340 od našega odrešenja. Zapustil je svet in svetne reči in se iz svoje domovine, Konstantinopla, preselil na goro svetega imena, Atos, ter se podvrgel meniškemu življenju.  V njem se je posvečal   nadvse asketskim naporom in bil v samoti pozoren na Boga samega ter prek skrajne tišine postal nadvse bogooblično zrcalo Svetega Duha.  Bolj kot kdor koli drug se je vzpel do skrajnega vrha (asketskega) delovanja in motrenja. Tu je bil njegov razum osvetljevan z bogomotrilskimi razsvetljenji, (na podlagi katerih) je Božji Cerkvi zapustil...

Asketska razprava, razdeljena na sto poglavij o duhovnem spoznanju in razločevanju

Diadoh (prev. Jasna Hrovat in Ksenja Geister)

(Prevod Jasna Hrovat in Ksenja Geister  [poglavja 6, 7, 8, 10, 15, 22, 28, 29, 30, 34, 40, 55])1. Bratje, naj vsako duhovno motrenje[1] vodijo vera, upanje, ljubezen – predvsem ljubezen.[2] Vera in upanje učita prezirati vidne dobrine, ljubezen pa združuje dušo z Božjimi krepostmi, ko z umskim zaznavanjem[3] izsledi to, kar je nevidno.2. Po naravi je dober[4] le Bog. A tudi človek, če skrbno pazi na svoje poti,  lahko postane dober s pomočjo Njega, ki je bitnostno dober. Spremeni se v to, kar ni, ko duša v skrbi za dobro pristane toliko v Bogu, kolikor to želi moč, ki v njej deluje. Kajti rečeno je: »Postanite...

Opredelitve blaženega Diadoha, škofa Fotike

Diadoh (prev. Jasna Hrovat)

1. Opredelitev vere: nestrastna misel o Bogu.[1]2. Opredelitev upanja: odpotovanje uma proti upanim resničnostim.3. Opredelitev potrpljenja: nenehno vztrajati, zroč z očmi mišljenja Nevidnega kakor vidnega.[2]4. Opredelitev nelakomnosti: tako hoteti ne posedovati, kakor nekdo hoče posedovati.5. Opredelitev spoznanja:[3] ne poznati samega sebe v izstopu k Bogu.6. Opredelitev ponižnosti: neprestana pozaba (svojih) dosežkov.7. Opredelitev nejezljivosti: velika želja ne jeziti se.8. Opredelitev čistosti: občutje, vselej navezano na Boga.9. Opredelitev ljubezni: rast prijateljstva do tistih, ki...