Jutro na Mirójevi sliki

Dragan Velikić (prev. Mateja Komel Snoj)

So slike, ki jih ne moremo nikoli videti prvič. Mojster takega prizora je v našem spominu zapisan že dolgo, od mitskega časa, ko čuti še niso bili ločeni. V babilonskem stolpu občutij je zvok pravzaprav vonj, vsaka barva pa ima svoj okus. Po spominu začnemo zapisovati pozneje. Naša doživetja preoblikuje usedlina izkušnje. Singer ima prav, ko pravi, da ni pisec, kdor se spominja, temveč kdor si izmišlja svoj lastni spomin. Svoje in »tuje« (junakove) spomine si lahko izmišljamo, če čutimo željo po dopisovanju življenja, vendar ne zato, ker ne bi bili zadovoljni s svojim lastnim življenjem, temveč zato, ker vsak pisec v...

Pismo Tomaža Šalamuna

Tomaž Šalamun

To pismo, poslano 27.9. 1970 mamini mami (noni) Ljudmili Gulič, roj. Perhauc (1891–1979), spada v obdobje 1968–1974, iz katerega je pet pisem priobčenih v št. 104 locutio.siLjuba naša nonica,Ti si moja ljuba nonica, zmeraj ista, takrat, ko se Te spomnim iz Opatije, iz Ptuja, iz Kopra in zdaj. Zmerom se Te spomnim kot plemenito gospo, tiho, milo, ki si vse tako hitro dojela, vse razumela, vsi so Te takoj vzljubili, čim so stopili v našo hišo.Verjetno se niti ne zavedaš, kako si vplivala na vse otroke in jih prepojila s svojim širokim sercem, kako se stvari vračajo in kako se prav Tvoj čas vrača bolj kot kak...

Majhni koraki, ki de...

Pavle Rak

Škripav in umazan vlak desetine kilometrov vozi skozi dim in peklenske rdeče ognje mimo zamegljenih visokih gor najrazličnejših smeti do osamljene umazane gostilne na morski obali, kjer ob breg nenehno butajo valovi, polni nesnage in strupa … To so uvodni kadri iz filma Konstantina...

Arhaična misel v dialogu z eksistencialno-fenomenološko psihiatrijo

Borut Škodlar, Jan Ciglenečki

Članek je bil izvorno objavljen v zborniku Začetki grškega mišljenja, ured. F. Zore in J. Ciglenečki, Ljubljana 2017, str. 273-303.Povzetek Članek v prvem delu povzema izsledke projekta »Parmenides«, ki raziskuje odnos med mističnimi in psihotičnimi izkustvi. Izsledki temeljijo na intervjujih s pacienti, ki so poleg polno izražene psihotične epizode doživeli tudi stanje, ki so ga sami opredelili kot močno mistično, duhovno ali religiozno doživetje. Raziskava je potekala ob branju Parmenidove pesnitve, s pomočjo katere so lahko pacienti prepoznavali in opisovali svoja izkustva. Drugi del članka poskuša izsledke te...