Dve pesmi

Czesław Miłosz (prev. Lara Unuk)

Uvod v Pesniški traktatDomača govorica naj bo preprosta.Tako da bo vsak, ki bo slišal besedo,videl jablane, reko, ovinek na poti,tako kot se vidi ob poletnem blisku.Govorica pa ne more biti zgolj podobain nič več. Od nekdaj jo mamizazibanost rime, spanec, melodija.Nemočno jo pušča za sabo suhi, ostri svet.Marsikdo danes vpraša, kaj pomenita sram, če bere knjigo pesmi,kot bi se avtor obračal na slabšo naravov njem samem, ko z nejasnim namenomodriva misel in misel goljufa.S ščepcem šale, komedijanstva, satirenam poezija še lahko ugaja.Takrat znamo ceniti njeno...

Pesmi

René Char (prev. Zarja Vršič)

Surova svilaPraznik je nebo bojevito modre barve in hkrati vreme nevihtne usedline. Je tveganje, katerega pogled nam sledi in nas vzdržuje, kliče nam ali pa si premisli. Je véliki izbruh jeze proti ugodnemu redu, da bi iz njega iztisnil ljubezen … In iz Praznika izidemo zmagovalci, ko nam roka na našem ramenu zamrmra: »Kam pa kam …«, ta roka, ki si z dvoumnostjo prizadeva odložiti vrnitev k smrti, odložiti skok v neuresničljivost Praznika. Zakaj leti danPesnik se v teku svojega življenja opira na kakšno drevo, ali morje, ali pobočje, ali oblak določenega odtenka, neki trenutek, če tako hočejo...

Pesmi

Kostas Kariotakis (prev. Lara Unuk)

KitareMi smo nekakšne razbitekitare. Veter, kadar gre skoznje,prebuja verze, čudne zvokev strunah, ki visijo kakor verižice.Mi smo nekakšne neverjetne antene.Kot prsti se dvigajo v praznino,na njihovem vrhu odzvanja neskončnost,toda kmalu bodo zlomljene padle.Mi smo nekakšni razpršeni občutki,brez upanja, da bi se zbrali.V naše živce se zapleta vsa narava.Boli nas v telesu, v spominih.Stvari nas odganjajo, in pesništvoje zatočišče,  ki ga zavidamo.  PlemenitostSpremeni svojo...

Svetloba od zunaj

Miljana Cunta

 Globoko vdihniti večerGloboko vdihniti večer,da ostane pri življenjuvélika izguba.Da se dvigne, se razširisredi ničakot mogočno drevo:za senco, v zavetjein v razmejitev.Odslej boš varnana zbiti zemlji smrti:reka ne preplavi večtvojih vrtov,sonce ne izsuši večtvojega pridelka.Vse bo uspevalokot po čudežnem naključju.Ti boš prihajala in odhajala,lepa Demetra,vsepovsod doma,kjer dih podzemljaza hip stali spomin.Nekdo pleza po silnem deblutvojega molka, a to nisem jaz.Jaz sem tista, ki ostaja,s...

Cecilija od Rojstva

Cecilija od Rojstva (prev. Robert Kralj)

Definición de amor   Es amor un no sé qué que viene no sé de dónde y se entra no sé por dóndey mata no sé con qué.   Es un toque delicado que toca sin hacer ruido, y a veces quita el sentido, sin saber cómo ha tocado,y sin saber cómo fue, se mueve no sé hacia dónde, y se entra no sé por dónde,y mata no sé con qué.    Estáse siempre de asiento, y al punto que quiere, luego,se mueve ansí como fuegodesde el hondo firmamento;mas aunque de asiento esté,entonces, no sé de dóndese mete no sé dóndey mata no sé con qué.   Hace...

Tri pesmi

Delimir Rešicki (prev. Mateja Komel Snoj)

RavnodušnostTrenutek pred kratkim spancemod nekdaj nekako poznam:utrujeni delci,utrujeni modri valovis prvorojenih zvezdnajjasneje padajo na nedogledno,padajo na poledenelo, vetrovno tundro.V divjini, v popolni divjini.Tu, veliko južneje od tundre,jih povsem jasno vidijo samo otroci,preden jih jezik nauči,kako naj poskušajo ukanitisvetlobo, veter in sneg.To je tisti kraj, na kateregatolikokrat pokažejo z roko,na to modrino v zraku pri odprtem oknuv prvih letih. Če se te bog dosti let poznejedotakne z enim samimžarkom te svetlobe,boš spoznal, kaj je...