Partenij številka 1

Alkman (prev. Blaž Zabel)

Alkman je bil arhaični lirik, najverjetneje iz 7. stoletja pr. Kr, ki je deloval in ustvarjal v Sparti. Partenij številka 1, imenovan tudi Louverski partenij po papirusu, na katerem je bila pesnitev odkrita in ki se danes nahaja v Louvru, je njegovo najdaljše ohranjeno delo. Kljub vsemu sta izgubljena začetek in konec pesmi, prvih 35 verzov pa je zelo poškodovanih. V prevodu sledim najnovejši kritični izdaji pesnitve: Tsantsanoglou, Kyriakos. 2012. Of golden manes and silvery faces: the Partheneion 1 of Alcman. Berlin: De Gruyter.… Polideuk.Jaz Likaja ne prištevam k preminulim,niti Enarsfora in hitronogega...

Pesmi

Thomas Merton (prev. Mateja Komel Snoj)

MolčeBodi spokojen.Prisluhni kamnom zidu.Mólči, poskušajoizreči tvojeime.Prisluhniživim zidovom.Kdo si?Kdosi? Čigavmolk si?Kdo (bodi tiho)si (kot so tihoti kamni). Nemisli na to, kar si,še manj na to,kar nekoč bi mogel biti.Rajebodi, kar si (toda kdo?),bodi nezamisljivi,ki ga ne poznaš.O, bodi spokojen, doklersi še živin okrog tebe živijo vse stvari,govorijo (ne slišim)tvoji lastni biti,govorijo z neznanim,ki je v tebi in v njih.»Poskušal bom kakor onebiti svoj lastni molk:in to je težko. Vessvet je skrivaj v ognju....

Dve pesmi

Czesław Miłosz (prev. Lara Unuk)

Uvod v Pesniški traktatDomača govorica naj bo preprosta.Tako da bo vsak, ki bo slišal besedo,videl jablane, reko, ovinek na poti,tako kot se vidi ob poletnem blisku.Govorica pa ne more biti zgolj podobain nič več. Od nekdaj jo mamizazibanost rime, spanec, melodija.Nemočno jo pušča za sabo suhi, ostri svet.Marsikdo danes vpraša, kaj pomenita sram, če bere knjigo pesmi,kot bi se avtor obračal na slabšo naravov njem samem, ko z nejasnim namenomodriva misel in misel goljufa.S ščepcem šale, komedijanstva, satirenam poezija še lahko ugaja.Takrat znamo ceniti njeno...

Pesmi

René Char (prev. Zarja Vršič)

Surova svilaPraznik je nebo bojevito modre barve in hkrati vreme nevihtne usedline. Je tveganje, katerega pogled nam sledi in nas vzdržuje, kliče nam ali pa si premisli. Je véliki izbruh jeze proti ugodnemu redu, da bi iz njega iztisnil ljubezen … In iz Praznika izidemo zmagovalci, ko nam roka na našem ramenu zamrmra: »Kam pa kam …«, ta roka, ki si z dvoumnostjo prizadeva odložiti vrnitev k smrti, odložiti skok v neuresničljivost Praznika. Zakaj leti danPesnik se v teku svojega življenja opira na kakšno drevo, ali morje, ali pobočje, ali oblak določenega odtenka, neki trenutek, če tako hočejo...