Križev pot

Jernej Grlj

1.  Jezusa obsodijo na smrt

Spomnim se, kako si je Pilat
umil roke,
in
v tistem trenutku zaslišim
tišino, ki jo opazim tudi v Tvojih očeh.

V tebi gori Tišina spokojnosti

in se kesam, ker sem bolj jezen,
kot si bil ti takrat. (24. 3.)

2. Jezusu vzame križ na svoje rame

Glejte les,
poslušajte, kako topo se oglaša,
ko stopa Rešenik po pesku.
V množicah glasov
najglasneje ječi ravno poskakovanje lesa

in
na obrazu se Ti vidi,
da vsak poskok boli

in vseeno z dvignjeno glavo
nosiš svoj križ. (26. 3.)

3. Jezus pade pod križem

Na neki točki potihne tudi podrsavanje lesa ob kamenje.

In kljub kričanju množice
zavlada tišina.

Tišina, ki nastopi,
ko
si sam.

In vendar se pobereš
in voljno stopaš dalje

in Bog ob Tebi. (27. 3.)

4. Jezus sreča svojo mater

In slišal sem te jokati,
mama,
večkrat,
in tokrat
zaradi mene.

Zaradi poti, ki sem jo izbral.

(Ampak glej, prišel bo dan
in boš sedla
z menoj k prestolu Najvišjega.) (31. 3.)

5. Simon iz Cirene pomaga Jezusu nositi križ

Nate naslanjam svoj les
in četudi si tu pod prisilo,
rad delim Tišino
s teboj, ker je
tedaj nekoliko tišja

in za trenutek ne čutim bolečine,
ko doni dresnje lesa,

in kako si se mogel Ti počutiti
na poti na Golgoto?

(V tvojih očeh si predstavljam hvaležnost,
tako človeško, ker sem pač človek.) (2. 4.)

6. Veronika obriše Jezusu potni obraz

Tedaj si mislil
na svoj
odhod
v
nebo
in ko si odhajal
v
smrt,
človeško smrt,
si za seboj
pustil kanec svoje človeškosti.
Tiho podobo
svojega trpečega obličja.

(V Tvojih očeh je sijala hvaležnost.)

Vedel si, da
Veronika ni vedela, kaj drugega ji je storiti,

in je jokala,
ko si šel naprej. (5. 4.)

7. Jezus pade drugič pod križem

Spet ležiš na tleh,
pod križem, ki ni tvoj
in na katerega si bil obsojen,

in se pobereš
in pobereš križ
in hodiš dalje.

Občudujem te, Gospod.
(In Tišina z menoj.) (5. 4.)

8. Jezus tolaži Jeruzalemske žene

Če z zelenim
lesom delajo tako, kako bodo šele s suhim.

Si rekel objokanim obrazom,
ko
si
izmučen, trpinčen in okrvavljen
za trenutek zastal
in jim nudil, še tedaj ko si stopal po poslednji poti,
ljubezen.
(In iz tvoje ljubezni brsti življenje.) (10. 4.)

9. Jezus pade tretjič pod križem

Najraje bi preklel križ,
les, ki me potiska k tlom
in
to
prekleto
piskanje tišine,
civljenje v ušesih
in
vse
odrgnine
in
vse
žulje
in
bi legel k počitku
in bi pustil križ ležati na tleh
in bi pozabil nanj.

Vrnem se tedaj k Tebi
in v Tvojih očeh ni videti jeze
in Tvoje telo se ni vdalo.

Zazreš se  v nebo
in vstaneš.

Emanuel,
Bog
z
ljudmi. (9. 4.)

10. Jezusu vzamejo obleko

Kakršen sem bil prvi dan, prvič položen
materi v naročje,
tak zdaj stojim pred vami,
gol,
razkazujem vam svoje rane
in sem še toliko bolj ranljiv
(in ko ste mi slekli obleko,
se je z njo
snela tudi tišina)

in Jezus,
Ti si stal gol na Golgoti,
pred veliko množico,
za grehe vsega sveta. (10. 4.)

11. Jezusa pribijejo na križ

Na koncu poti
si ostal
sam
z lesom,
eno
z lesom.
V tvojih očeh ni več videti
bolečine,
ker ne čutiš več,
in
četudi je telo eno z lesom,
si
Ti
eno z Bogom
in
Tišino. (12. 4.)

12. Jezus umrje na križu

(Po Njegovem prebridkem trpljenju,
usmili se nas in vsega sveta.)

In Tišina je pretrgala zaveso v palači. (12. 4.)

13. Jezusa snamejo iz križa in položijo Mariji v naročje

Otroci niso namenjeni umreti pred starši in
ko sem kot otrok slišal
Pasijon,
sem
žaloval z Marijo
(ker sem mislil na svojo mamo).
Videl sem te, Marija,
poslednjič objemati Sina
in videl sem te jokati.
V srcu si premišljevala besede
in globoko v sebi
si bila srečna,
da se je Sin vrnil domov. (13. 4.)

14. Jezusa položijo v grob

Z B O G O M (13. 4.)

15. postaja križevega pota,
lučka se iskri pod tabernakljem. (13. 4.)