• In hoc apparuit caritas dei in nobis, quoniam filium suum unige­nitum misit deus in mundum ut vivamus per eum. Božja ljubezen se nam je razodela v tem, da je Bog poslal v svet svojega edinorojenega

  • Iz zbirke KRVAVI POT (1933-1935) Realist Nepredstavljiva jesenska svetloba gre čez vaše pogrebne tlakovce, prijatelji, in prestrašeni dan, dan noči, vzdrgeta od dolgá vrhov, od dolgá svobod in srce v vaših priprtih prsih – krvaveči

  • Omne datum optimum et omne donum perfectum desursum est. Vsak najboljši dar in vsako popolno darilo je od zgoraj. (Jak 1,17) Sveti Jakob v pismu pravi: "Najboljši dar in popolnost prihajata od zgoraj, od Očeta

  • Nunc scio vere, quia misit dominus angelum suum. Zdaj resnično vem, da je Gospod poslal svojega angela. (Apd 12,11) Ko je bil Peter z oblastjo visokega, najvrhovnejšega Boga osvobo­jen iz vezi svojega ujetništva, je spregovoril:

  • Tišina je patološki pojav, ki se ga moramo znebiti potiho. ***   Preden je bila Beseda, si je Stvarnik vzel trenutek in globoko vdihnil vseobčo tišino. ***   Iz molka se je rodila beseda in

  • KNJIGA BOŽJE TOLAŽBE[1] Benedictus deus et pater domini nostri Jesu Christi etc. Blagoslovljen Bog in Oče našega Gospoda Jezusa Kristusa itn. (2 Kor 1,3sl.) Plemeniti apostol sveti Pavel govori tele besede: "Blagos­lovljen bodi Bog in Oče

  • Sneg in voda                                                              Za tilnik noči se zatikajo vzhičene bele snežinke, ki jih je izklesalo dleto nekega neznanega kiparja. Če jih poskusiš ujeti v dlani, se bodo pri priči stopile. Na njihovem mestu žari kaplja

  • Intravit Jesus in quoddam castellum et mulier quaedam, Martha nomine, excepit illum in domum suam. Jezus je vstopil v neko mesto in neka žena, po imenu Marta, ga je sprejela na svoj dom. (Lk 10,38)

  • Kdor spozna samo ustvarjena bitja in nič več, mu ni treba misliti na nobeno pridigo, zakaj sleherno        ustvarjeno bitje je polno Boga in je knjiga. Intravit Jesus in templum et coepit eicere vendentes et ementes.

  • Besedilo je prevod odlomka iz klasične študije s področja ruske intelektualne zgodovine, monografije Georgija Florovskega (1893–1979) z naslovom Poti ruske teologije (tretja izdaja 1983 [prva 1937], Pariz, YMCA-Press, str. 476–498; 569–570). Gre za del osmega