In hoc apparuit caritas dei in nobis, quoniam filium suum unigenitum misit deus in mundum ut vivamus per eum. Božja ljubezen se nam je razodela v tem, da je Bog poslal v svet svojega edinorojenega
Iz zbirke KRVAVI POT (1933-1935) Realist Nepredstavljiva jesenska svetloba gre čez vaše pogrebne tlakovce, prijatelji, in prestrašeni dan, dan noči, vzdrgeta od dolgá vrhov, od dolgá svobod in srce v vaših priprtih prsih – krvaveči
Omne datum optimum et omne donum perfectum desursum est. Vsak najboljši dar in vsako popolno darilo je od zgoraj. (Jak 1,17) Sveti Jakob v pismu pravi: "Najboljši dar in popolnost prihajata od zgoraj, od Očeta
Nunc scio vere, quia misit dominus angelum suum. Zdaj resnično vem, da je Gospod poslal svojega angela. (Apd 12,11) Ko je bil Peter z oblastjo visokega, najvrhovnejšega Boga osvobojen iz vezi svojega ujetništva, je spregovoril:
Tišina je patološki pojav, ki se ga moramo znebiti potiho. *** Preden je bila Beseda, si je Stvarnik vzel trenutek in globoko vdihnil vseobčo tišino. *** Iz molka se je rodila beseda in
KNJIGA BOŽJE TOLAŽBE[1] Benedictus deus et pater domini nostri Jesu Christi etc. Blagoslovljen Bog in Oče našega Gospoda Jezusa Kristusa itn. (2 Kor 1,3sl.) Plemeniti apostol sveti Pavel govori tele besede: "Blagoslovljen bodi Bog in Oče
Sneg in voda Za tilnik noči se zatikajo vzhičene bele snežinke, ki jih je izklesalo dleto nekega neznanega kiparja. Če jih poskusiš ujeti v dlani, se bodo pri priči stopile. Na njihovem mestu žari kaplja
Intravit Jesus in quoddam castellum et mulier quaedam, Martha nomine, excepit illum in domum suam. Jezus je vstopil v neko mesto in neka žena, po imenu Marta, ga je sprejela na svoj dom. (Lk 10,38)
Kdor spozna samo ustvarjena bitja in nič več, mu ni treba misliti na nobeno pridigo, zakaj sleherno ustvarjeno bitje je polno Boga in je knjiga. Intravit Jesus in templum et coepit eicere vendentes et ementes.
Besedilo je prevod odlomka iz klasične študije s področja ruske intelektualne zgodovine, monografije Georgija Florovskega (1893–1979) z naslovom Poti ruske teologije (tretja izdaja 1983 [prva 1937], Pariz, YMCA-Press, str. 476–498; 569–570). Gre za del osmega
