O lovu na modrost

Nikolaj Kuzanski (prev. Sonja Weiss)

Prolog             Odločil sem se, da svoja dognanja, ki mi jih je prinesel lov na modrost in ki so se mi z umskim uvidom[1] še v tej starosti potrdila kot najbolj pravilna, na kratko povzamem in zapustim kasnejšim rodovom, saj ne vem, če bom imel še kdaj več časa in boljšo priliko za razmišljanje; dopolnil sem namreč že enainšestdeset let.            Že pred časom sem spisal koncept dela O iskanju Boga,[2] nato pa sem dodelal in še enkrat pregledal Konjunkture. Zdaj me je branje knjige Diogena Laertskega o življenju filozofov in o njihovem lovu na modrost vzpodbudilo, da sem svojega duha povsem...

Življenje svetega Kolumbe

Adomnan (prev. Polonca Zupančič)

Adomnanovo Življenje KolumbeAdomnán oziroma Adamnán (ok. 624–704) je bil opat samostana Iona na Irskem, poleg tega pa tudi pravnik in hagiograf. Rodil se je na Irskem in tam po nastopu meniške službe deloval večino časa, čeprav je v skladu s tradicijo tamkajšnjih menihov večkrat obiskal Anglijo. Ukvarjal se je tudi s politiko in diplomacijo, kar je razvidno iz t. i. Zakona nedolžnih (Lex Innocentium), s katerim je poskusil obvarovati ženske, otroke in pripadnike meniških redov pred nasiljem. Adomnan je med drugim napisal delo O svetih krajih (De locis sanctis), v katerem je popisal glavne romarske kraje, pripisana pa mu...

Nikolaj Kuzanski – “soustanovitelj” ljubljanske škofije

Tine Germ

 Mitte michi virum eruditum qui noverit operari in auro et argento.[1]Ime Nikolaja Kuzanskega je moč zadnja leta pogosteje zaslediti tudi v slovenskem kul­turnem prostoru, saj je zanimanje za življenje in delo tega vélikega humanista, filozofa, teo­loga in cerkvenega reformatorja končno pre­magalo različne predsodke in zadržke, zaradi katerih je bil kardinal iz Kuesa do nedavnega znan le ozkemu krogu filozofov, teologov in cerkvenih zgodovinarjev. Prve prevode v slo­venščino je pospremilo tudi nekaj izvirnih študij, ki odpirajo nove poglede na njegovo delo, s čimer se Slovenci pridružujemo razi­skavam strokovnjakov,...

Osemdeseta leta

Georgij Florovski (prev. Simon Malmenvall)

Besedilo je prevod odlomka iz klasične študije s področja ruske intelektualne zgodovine, monografije Georgija Florovskega (1893–1979) z naslovom Poti ruske teologije (tretja izdaja 1983 [prva 1937], Pariz, YMCA-Press, str. 410–439; 563–565). Gre za del sedmega poglavja »Zgodovinska šola«, posvečenega oblikovanju znanstveno-kritičnega cerkvenega zgodovinopisja v Ruskem imperiju druge polovice 19. stoletja in njegovim daljnosežnim posledicam. To je med drugim vplivalo na kasnejši razvoj ruske filozofije in pravoslavne teologije. V tem odlomku se avtor posveča intelektualnim razmeram v osemdesetih letih 19. stoletja,...