O ljubezni, samoobvladanju in načinu življenja v skladu z umom

Talasij Libijec (prev. Jasna Hrovat)

Našega blaženega in bogonosnega očeta Talasija Libijca in AfričanaO ljubezni, samoobvladovanju in načinu življenja v skladu z umom Za duhovnika PavlaPrva stoticakatere akrostih se glasi: Duhovnemu bratu in ljubemu gospodu Pavlu (to posveča) Talasij, na videz hezihast v miru srca, v resnici pa trgovec z domišljavostjo.1. Vsestransko in silovito hrepenenje po Bogu tiste ljudi, ki hrepenijo, povezuje z Bogom in med seboj.2. Um, ki si je pridobil duhovno ljubezen, nima o bližnjem misli, ki tej ljubezni ne pristajajo.3. Kdor z usti hvali, v srcu pa zaničuje, pod krinko ljubezni skriva...

Kasiodor o prepisovanju in obnavljanju pravopisa

Kasiodor (prev. Polonca Zupančič)

Flavij Magnus Avrelij Kasiodor Senator (ok. 490–583) je bil rimski učenjak, zgodovinar, državnik, duhovnik, menih in pisec. Najbolj je poznan kot ustanovitelj samostana Vivarium v južni Italiji, kamor se je po koncu služenja ostrogotskemu kralju Teodoriku Velikemu tudi sam umaknil. Samostan sta sestavljala sva kompleksa: samostan v ožjem pomenu besede in prostori za umik v samotarsko življenje, tako da so lahko menihi in samotarji živeli v sožitju. Življenje ni bilo organizirano po kakih strogih pravilih, kot je bilo značilno za benediktince, pač pa je Kasiodor sestavil le program študija za menihe pod naslovom Napotki pri...

Pariška kvestija 2

Mojster Eckhart (prev. Gorazd Kocijančič)

Ali je v Bogu isto biti in umevati?1 Dejati moramo, da sta (biti in umevati v Njem) dejansko <re> isto, morda pa sta isto tako dejansko kot po smiselnem ustroju <ratione>.Najprej navajam dokazovanja, ki sem jih videl (drugje): pet jih razvija <ponuntur> v Contra gentiles[1],  šesto pa nahajamo v Prvem delu: vsa so utemeljena v tem, da je Bog tisto prvo in preprosto: kar ni preprosto, namreč ne more  biti prvo.Prva pot je ta, da je umevanje v notranjosti ostajajoči  dej <actus immanens>, in karkoli je v prvem, je prvo. Torej je Bog svoje umevanje in tudi svoja bit. Zatorej...

Pariška kvestija 1

Mojster Eckhart (prev. Gorazd Kocijančič)

Ali je angelovo umevanje, kolikor pomeni delovanje, njegova bit <esse>?Odgovarjam, da ni.   1  Nekateri[1] glede tega pravilno dokazujejo takole: vsako delovanje je bodisi prehajajoče (navzven), bodisi ostajajoče (v sebi)[2]. Bit pa ni prehajajoče delovanje <actio>, ker je takšno delovanje delovanje (usmerjeno) navzven, medtem ko je bit (usmer­jena) navznoter. Tudi bit ni (v sebi) ostajajoče delovanje, kakršno je umevanje ali čutenje, ker je takšno delovanje neskončno, bodisi neskončno nasploh <simpliciter>, kakor ume­vanje, ali pa neskončno v odnosnem smislu <secundum quid>,...