Kasiodor o prepisovanju in obnavljanju pravopisa

Kasiodor (prev. Polonca Zupančič)

Flavij Magnus Avrelij Kasiodor Senator (ok. 490–583) je bil rimski učenjak, zgodovinar, državnik, duhovnik, menih in pisec. Najbolj je poznan kot ustanovitelj samostana Vivarium v južni Italiji, kamor se je po koncu služenja ostrogotskemu kralju Teodoriku Velikemu tudi sam umaknil. Samostan sta sestavljala sva kompleksa: samostan v ožjem pomenu besede in prostori za umik v samotarsko življenje, tako da so lahko menihi in samotarji živeli v sožitju. Življenje ni bilo organizirano po kakih strogih pravilih, kot je bilo značilno za benediktince, pač pa je Kasiodor sestavil le program študija za menihe pod naslovom Napotki pri...

Uvod v pariški kvestiji

Gorazd Kocijančič

Eckhartova latinska dela v nasprotju z jezikovno sproščenostjo in paradoksno inventivnostjo nemških pridig in traktatov njegovo mistično izkušnjo in nauk izrekajo v ustaljeni pojmovnosti visoke sholastike. Ta je pogosto trd oreh celo za bralce, vajene novoveških filozofskih besedil, saj se po svoji abstraktnosti kosa z najzahtevnejšimi zasnutki no­voveškega spekulativnega idealizma.     V okviru Eckhartovega latinskega spisja imata poseben pomen dve kratki besedili, pariški kvestiji (quaestiones) 1 in 2.[1]     Že kmalu po letu 1302, ko je Eckhart prišel v Pariz, da bi se akademsko kvalificiral za poučevanje...

Pariška kvestija 2

Mojster Eckhart (prev. Gorazd Kocijančič)

Ali je v Bogu isto biti in umevati?1 Dejati moramo, da sta (biti in umevati v Njem) dejansko <re> isto, morda pa sta isto tako dejansko kot po smiselnem ustroju <ratione>.Najprej navajam dokazovanja, ki sem jih videl (drugje): pet jih razvija <ponuntur> v Contra gentiles[1],  šesto pa nahajamo v Prvem delu: vsa so utemeljena v tem, da je Bog tisto prvo in preprosto: kar ni preprosto, namreč ne more  biti prvo.Prva pot je ta, da je umevanje v notranjosti ostajajoči  dej <actus immanens>, in karkoli je v prvem, je prvo. Torej je Bog svoje umevanje in tudi svoja bit. Zatorej...

Pariška kvestija 1

Mojster Eckhart (prev. Gorazd Kocijančič)

Ali je angelovo umevanje, kolikor pomeni delovanje, njegova bit <esse>?Odgovarjam, da ni.   1  Nekateri[1] glede tega pravilno dokazujejo takole: vsako delovanje je bodisi prehajajoče (navzven), bodisi ostajajoče (v sebi)[2]. Bit pa ni prehajajoče delovanje <actio>, ker je takšno delovanje delovanje (usmerjeno) navzven, medtem ko je bit (usmer­jena) navznoter. Tudi bit ni (v sebi) ostajajoče delovanje, kakršno je umevanje ali čutenje, ker je takšno delovanje neskončno, bodisi neskončno nasploh <simpliciter>, kakor ume­vanje, ali pa neskončno v odnosnem smislu <secundum quid>,...