O Sokratovem bogu

Apulej (prev. Doroteja Novak)

Apulej naj bi se po izročilu rodil okoli leta 125 n. št. v Madavri. Kasneje se je šolal v Kartagini in Atenah, kjer se je posvetil študiju filozofije. Slovel je kot odličen govornik. Njegovo življenje je usodno zaznamoval prihod v mesto Oja v severni Afriki, kjer se je poročil z vdovo Pudentilo, ki je bila mati njegovega nekdanjega sošolca Poncijana. Zaradi te poroke so proti njemu sprožili postopek in ga obtožili čarovništva, o čemer podrobno govori v svojem spisu Apologia. Zadnja leta svojega življenja je preživel kot priznan govornik v Kartagini. Ohranjenih je več spisov pod skupnim imenom Florida, roman Asinus aureus ter...

Pridiga 73

Mojster Eckhart (prev. Gorazd Kocijančič)

 73. PRIDIGADilectus deo et hominibus etc. Ljub Bogu in ljudem itd. (Sir 45,1)Te besede so zapisane v Knjigi modrosti, in modrec tam govori takole: “Ljub Bogu in ljudem (je) tisti, ki se ga ljudje spominjajo le z blagoslovom. Bog ga je naredil enakega svojim svetim v veličastvu” (Sir 45, 1-2).   Te besede lahko v prvotnem pomenu izrečemo o svetniku, čigar praznik danes[1] obhajamo. Njegovo ime je namreč Benedikt, Benedic­tus, od Njega[2] “blagoslovljeni” – in zelo primerno je, da prav nanj naobrnemo besede, ki jih beremo na (zgoraj navedenem) mestu: Cuius memoria in...

Pridiga 72

Mojster Eckhart (prev. Milica Kač)

 72. PRIDIGA[1]Videns Jesus turbas, ascendit in montem etc.Ko je Jezus videl množice, se je povzpel na goro itd. (Mt 5,1)V evangeliju beremo, da je naš Gospod zapustil množico in se povzpel na goro. Tam je spregovoril in je učil o Božjem kraljestvu (prim. Mt 5,1)             “… in je učil”. Sveti Avguštin pravi:[2] Kdor tu uči, je postavil svojo stolico v nebesih. Kdor hoče prejeti Božji nauk, se mora povzpeti in iti iz vsega, kar je razprostrto; (vsega) tega se mora osvoboditi. Kdor naj prejme Božji nauk, se mora zbrati in se ograditi od vseh skrbi, težav in vrveža...

Poklicanost ženske

Edith Stein (prev. Robert Kralj)

Edith Stein (1891-1942) velja gotovo za eno najpomembnejših filozofinj. Rodila se je v judovski družini, a se je v obdobju pubertete zavestno odpovedala judovski veri. Študirala je filozofijo pri očetu fenomenologije, Edmundu Husserlu, in postala njegova asistentka. Akademski svet v njenem času je bil izključno v domeni moških, zato ni dobila profesure. Poučevala je kot učiteljica na dekliški gimnaziji. Nanjo je odločilno vplivala španska karmeličanka in duhovna učiteljica iz 16. st., sv. Terezija Avilska. Leta 1922 je sprejela katoliško vero in se dala krstiti. Veliko je pisala. Bila je poznavalka tako vzhodnega...