Nikodemov uvod: Teolept

Nikodem (prev. Gorazd Kocijančič)

Veliki Teolept, resnično svetilnik Filadelfije, je bil na vrhuncu življenja okrog leta 1325, pod vladavino Andronika II. Paleologa. Najprej se je na Gori svetosti (tj. Atosu) uril v anahoretskem življenju. Potem je sprejel škofovski prestol v Filadelfiji in postal (duhovni) voditelj Gregorja Solunskega, katerega je uvajal v skrivnosti najlepših naukov. Poučil ga je namreč o svetem treznoumju in umni molitvi, ko je Gregor še živel v svetu,[1] kakor beremo v njegovem življenjepisu, ki ga je napisal patriarh Filotej.

Pričujoči spis, ki ga je Teolept sestavil s svojo prizadevnostjo, je kar najboljši  osnutek in natančno vodilo skrite vadbe v Kristusu. Sledijo mu poglavja, ki so  imenitno spojena z božanskimi uzrtji in čistostjo izraza; tu smo jih združili s prejšnjim spisom,[2] saj so izredno koristna in si zaslužijo pozornost tistih, ki si prizadevajo v kratkem času zbrati bogomodri nauk duhovne filozofije.


[1] Gregor še živel v svetu db. bil postavljen med svetne (ljudi, tj. ko še ni postal menih).

[2] s prejšnjim spisom ali: ostalimi.