Nikodemov uvod: Simeon Novi Teolog

Nikodem (prev. Gorazd Kocijančič)

Naš najsvetejši oče Simeon, ki je bil zaradi milosti teologije, ki mu jo je podaril Bog, poimenovan Novi Teolog, je živel pod vladavino Konstantina Porfirogeneta, okrog leta 1000. Bil je učenec Simeona, imenovanega Pobožni. Ta ga je izuril v asketskih bojih. Simeon Novi Teolog je bil dvignjen do tolikšne višine kreposti in brezstrastja ter je bil spoznan za vrednega tako bogatega izlitja  Božje milosti, da je skorajda nemogoče popisati, kaj vse se mu je dogajalo, kakor nadvse razvejano  poroča tudi njegov življenjepis, ki je  izjemno obsežen. Vase je sprejel tako rekoč vso moč Tolažnika in je postal sprejemališče Njegovih osvetlitev, izkazal se je kot izvir teologije, prebivališče Božjega razsvetljenja, najprijetnejše domovanje neizrekljivih skrivnosti, in na splošno rečeno prebivališče duhovne modrosti in božanskega spoznanja. Z njim razsvetljen je sestavil spise v prozi in verzih, in sicer v najrazličnejših (knjižnih) zvrsteh. Skorajda nemogoče jih je prešteti, a (vsi) so polni izjemne koristi. Izmed njih smo izbrali in v pričujočo knjigo vključili le pričujoča (poglavja), na koncu (Filokalije) pa smo zaradi koristi mnogih dodali še nekaj, kar je prevedeno v preprostejši jezik; iz tega namreč izvira mnoga, preobilna korist za bralce.