Nikodemov uvod: Makarij Egipčanski

Nikodem (prev. Gorazd Kocijančič)

Naš sveti oče Makarij Egipčanski, imenovan tudi Véliki, je živel pod Teodozijevo vladavino, okrog leta 370. S svojimi skrajnimi asketskimi napori je bil vzor in zgled samotarskega življenja in se je vrhunsko izobrazil glede božanskega Pisma. Napisal je mnogooblične spise (lógoi), ki so izpolnjeni z duševno koristjo in bogomodrostjo, ki jo podarja Duh. Vseh skupaj jih je petdeset. Simeon Metafrast jih je v času Bazilija Makedonca (na vrhuncu svojega življenja je bil Simeon okrog leta  860), parafraziral, pri čemer jih je zaradi lažje preglednosti razdelil na 150 poglavij. Okrasil jih je z očarljivostjo in privlačnostjo svojega[1] lepega jezika in lepim izrazjem atiških Harit ter jih tako za ušesa poslušalcev naredil slajše od medu. Njegov namen je bil, da ti spisi, tako kot se pred mnogimi drugimi odlikujejo po višini uzrtij in nravnosti  svojega nauka, tudi po lepoti izraza in živahnosti figur ne bi zaostajali za nobenim drugim. Zaradi tega lahko očarajo srca tistih, ki se jim posvečajo, ko jih pritegnejo z najslajšo zvočnostjo svoje sestave, če jih pač ti berejo z vso hvaležnostjo.


[1]                     svojega db. tistega.