Nikodemov uvod: Gregor Sinajski

Nikodem (prev. Gorazd Kocijančič)

Naš sveti oče Gregor je bil v meniha postrižen na  Sinajski gori in ima zato vzdevek »Sinajski«. Na vrhuncu življenja je bil pod vladavino Andronika Paleologa, okrog leta 1330. Ko je prišel na goro Atos in je obhodil tamkajšnje samostane in bivališča puščavnikov, je našel mnoge, ki so bili okrašeni z razumnostjo in etično vzvišenostjo, a so se vneto posvečali zgolj praktični (asketski) dejavnosti.  Do te mere niso bili vpeljani v varovanje uma, natančnost tišine in motrenje, da niso bili zmožni niti prepoznati, na kaj se ta poimenovanja sploh nanašajo.  Le tri (menihe), ki so se malo ukvarjali tudi z dejavnostjo motrenja (tò theoretikón),  je srečal v skitu Magula, ki leži nasproti samostana Filoteu: imenovali so se Izaija, Kornelij in Makarij. Gregorja je poslej razvnemala božanska vnema: o treznoumju, varovanju uma in umni molitvi ni učil le tistih, ki so se sami posvečali življenju tišine, temveč tudi vse, ki so živeli v samostanih. Utemeljil je tri nadvse velike lavre na mejah Makedonije. Hodil je okrog po številnih krajih in provincah ter s svojimi božanskimi nauki enako spodbujal vse, ki jih je srečal: spodbujal jih je, naj se posvečajo delovanju umne in nenehne molitve. S tem delovanjem je spreobrnil mnoge grešnike in jih naredil vredne iz nevrednih ter tako prispeval, da so postali deležni deleža zveličanih.   Kalist, nadvse sveti patriarh, ki je bil Gregorjev učenec, je napisal njegov obsežen življenjepis. Kakor je častitljivi Gregor v času svojega življenja prepoznan kot skupni učitelj svetega treznoumja, tako tudi po smrti vodi k tej isti (dejavnosti) prek pričujočih spisov. V njih namreč najlepše in popolno uvaja v skrivnosti praktičnega načina umne in srčne molitve ter poučuje o etičnih krepostih in strasteh. V njih nadalje pojasnjuje, kaj so znamenja zablode in kaj znamenja  milosti. Na sploh je to delo nadvse koristno za začetnike, za tiste, ki so sredi poti in tudi za popolne. Kdor ga ne bo bral nepozorno, bo spoznal, kakšno in kako pomembno je duhovno bogastvo, ki se skriva v njem; z resnično neizrekljivim veseljem se bo veselil nad svojim odkritjem.