Nikodemov uvod: Hezihij

Nikodem (prev. Gorazd Kocijančič)

Naš sveti oče Hezihij, duhovnik jeruzalemske Cerkve, je bil na vrhuncu svojega življenja pod Teodozijem Mlajšim, veliko je učil,[1] umrl pa je okrog leta 333. Izmed njegovih številnih spisov (sem izbral in) semkaj vključil samo izjemno koristno razpravo, razdeljeno na 203 poglavja, ki govorijo o treznoumju, pozornosti uma in varovanju srca. Ta razprava je namreč v veliko pomoč začetnikom. Razsodni Fotij o njej pravi dobesedno naslednje:

»Dvaindvajseto poglavje Hezihija, jeruzalemskega duhovnika, povzemajoč  vsebuje vso témo (lógos) knjige, ki je nadvse koristna tistim, ki živijo v askezi z namenom, da bi podedovali nebeško kraljestvo. V njej je – skladno z obljubo – vse podano jasno. Sicer pa je takšna, da je primerna za tiste, ki se še niso usmerili v boj z mislimi (lógoi), ampak se še z vsemi napori in vso marljivostjo  posvečajo dejavni askezi.«

 




[1]                     veliko je učil db. cvetel je v logosu poučevanja.