Cecilija od Rojstva

Cecilija od Rojstva (prev. Robert Kralj)

Definición de amor

   Es amor un no sé qué
que viene no sé de dónde
y se entra no sé por dónde
y mata no sé con qué.

   Es un toque delicado
que toca sin hacer ruido,
y a veces quita el sentido,
sin saber cómo ha tocado,
y sin saber cómo fue, 
se mueve no sé hacia dónde, 
y se entra no sé por dónde,
y mata no sé con qué. 

   Estáse siempre de asiento,
y al punto que quiere, luego,
se mueve ansí como fuego
desde el hondo firmamento;
mas aunque de asiento esté,
entonces, no sé de dónde
se mete no sé dónde
y mata no sé con qué.

   Hace una divina herida
que causa gloriosa muerte,
esto no sé de qué suerte,
que muere y queda con vida;
vése Dios y no se vé,
que no sé cómo se esconde,
y se entra no sé por dónde
y mata no sé con qué.                                          

Opredelitev ljubezni

   Kaj ljubezen je, ne vem,
neznan mi nje izvor ostaja
in kje v notranjost prihaja,
s čim ubije, ne izvem.

   Ljubezen nežen je dotik,
ki se dotakne me brez hrupa
in včasih čutov me oropa,
saj onkraj vseh je vrst, oblik,
in še preden se zavem,
se že neznano kam podaja
in kje v notranjost prihaja,
s čim ubije, ne izvem.

   V mirovanju večno vztraja
in v trenutku, ko si to želi,
se kakor ogenj razplamti
iz obloka, ki ni mu kraja;
a čeprav miruje, hip za tem,
se iz neznanega mi kraja
kam neki le podaja,
s čim ubije, ne izvem.

   Prečudovita je nje rana,
ki duši v smrt je veličastno,
to mi scela je nejasno,
da živi, ko smrt ji je zadana;
Bog izmika se očem,
da skrit ne vem, kako ostaja 
in kje v notranjost prihaja,
s čim ubije, ne izvem.

 

 

No hay descanso sin
violencia

   No hay descanso sin violencia, 
ni contento sin dolor, 
ni bien donde no hay amor
ni mal donde no hay ausencia.

   No hay llama de amor sin fuego,
ni deseo sin afición,
fuego sin operación,
ni do afición no hay sosiego.
Fortuna sin diligencia, 
ni descanso sin sudor, 
ni bien donde no hay amor,
ni mal donde no hay ausencia.

   No hay sin batalla victoria, 
ni esfuerzo sin osadía,
riqueza sin alegría,
ni felicidad sin gloria.
No hay sabio sin experiencia,
ni celo sin amador,
ni bien donde no hay amor,
ni mal donde no hay ausencia.

   No hay sin llaneza amistad,
ni sin amistad nobleza,
perfección sin fortaleza,
ni fe donde no hay verdad.
No hay virtud do no hay prudencia,
ni prudencia sin temor,
ni bien donde no hay amor,
ni mal donde no hay ausencia.

Ni počitka brez vznemirjenja

   Ni počitka brez vznemirjenja,
ne veselja brez bolesti,
dobrega ni brez ljubezni 
in zla ne brez umanjkanja.

   Žara ljubezni ni brez ognja,
ne brez nagnjenja želenja,
in ni ognja brez plamtenja
in brez pokoja – nagnjenja.
Sreče ni brez delovanja,
ne počitka brez potenja,
dobrega ni brez ljubezni
in zla ne brez umanjkanja.

   Zmage ni brez bojevanja,
in brez drznosti – stremljenja,
ni brez radosti obilja,
ne sreče brez zveličanja.
Modreca ni brez izkustva,
ne vneme brez ljubimca,
dobrega ni brez ljubezni 
in zla ne brez umanjkanja.

   Prijateljstva ni brez poštenja,
ne žlahtnosti brez druženja,
ni brez čvrstosti spopolnjenja,
in brez resnice – zaupanja.
Kreposti ni brez preudarjanja,
preudarnosti ni brez strahu,
dobrega ni brez ljubezni 
in zla ne brez umanjkanja.

 

Cecilija od Rojstva (1570–1646) je bila karmeličanka, mistična pesnica in pisateljica. Uvrščamo jo v zlato dobo španske mistike, katere glavna predstavnika sta sv. Terezija Avilska (1515–1582) in sv. Janez od Križa (1542–1591). Cecilijin oče Antonio Sobrino je bil tajnik Univerze v Valladolidu, njena mama Cecilia Moriles pa ena najbolj izobraženih in razgledanih žensk na tedanjem Iberskem polotoku. Obvladala je več jezikov, tako klasične kot tudi žive. Podkovana ni bila samo v filozofiji in teologiji, temveč tudi v astronomiji in glasbi. Tako je Cecilija že zelo zgodaj srkala učenost svojih staršev in se od njih učila krepostnega življenja. V družini je bilo devet otrok, od katerih so vsi razen enega stopili na pot redovništva ali duhovništva. Leta 1588 je Cecilija skupaj s svojo sestro Mario vstopila v karmeličanski samostan v Valladolidu. V karmeličanskem redu je izstopala po široki humanistični izobrazbi, zato ji je vodstvo reda kmalu zaupalo vzgojo novink in druge pomembne naloge. Njen opus obsega mistično-asketska in teološka dela, poezijo in pisma.

Obe pesnitvi sta prevedeni po: Cecilia del Nacimiento: Obras completas. Editorial de espiritualidad, Madrid, 1971, str. 599; 620–621.