Zlati dnevi

Béla Hamvas (prev. Gabriella Gaál)

(iz zbirke esejev Knjiga lovorjevega gaja)Četudi le za nekaj dni ali ur, zgodi se, da se za kakšen teden, morda celo dlje, a vsako leto, vrne obdobje, ki bi ga rad imenoval zlati dnevi. Zemlja je od deževja s konca poletja spet vlažna in mehka. Voda je sprala prah z listov in krošnja je ponovno zelena. Jutra so sveža, toda sonce je še vedno toplo. In na gričih je zahodni veter ob somraku mlačen.Zlati dnevi sem obdobje poimenoval zato, ker je barva septembra zlata. V zraku se bleščijo drobni lesketavi delci, in če se človek z vrha hriba ozre na ravnico, vidi, da pokrajino ovija svetleč zlat prah. V žareči megli, v...

Budnost

Béla Hamvas (prev. Gabriella Gaál)

(odlomek iz zbirke esejev Scientia Sacra)Čuvaj časa pred zgodovino[1] so Vede: sveta knjiga Indije. Beseda vede je izpeljanka iz vidje in je v zvezi z latinskim videre, približno torej pomeni gledati in videti. Vse, kar Vede pravijo, sta predvsem prizor in podoba. Ne samo podoba, ki jo človek vidi podnevi, ampak tudi v snu in domišljiji; a zdi se, da ne samo podoba stvari, ampak tudi smisel in pomen stvari; tudi tisto, kar se s stvarmi dogaja, kar stvari povezuje in ločuje. Zato se razlage, po katerih je vidja toliko kot gledati in videti, izkažejo za omejene. Pravilneje je, če človek reče, da je pomen vidje znanje....

Modrost izročil(a)

Milosav Gudović, Jan Ciglenečki

Spremna beseda k delu Sophia perennisMnoge človeške skupnosti svojo kolektivno identiteto utemeljujejo na zgodbi o Modrosti. Težko bi zanikali, da se vse velike kulture, ki jih poznamo, začenjajo s sklicevanjem na izročilo starodavnih modrecev. Nobene misli si ne bi mogli zamisliti brez povratka na tisto, kar so pred nami rekli drugi, kar nam je bilo iz­ročeno kot nekaj starodavnejšega in vrednejšega od dosežkov našega omejenega spoznavnega aparata. Tudi naša zahodna civilizacija ni v   tem pogledu nobena izjema: stari Grki so svojo veliko, za nas še vedno merodajno miselno zgodovino začeli s spominom na...

In memoriam prof. dr. Breda Cigoj Leben (1922-2016)

Robert Kralj

V 95. letu starosti nas je 3. novembra 2016 zapustila dr. Breda Cigoj-Leben, upokojena profesorica na oddelku za romanske jezike in književnosti, na katedri za francoski jezik in književnost ljubljanske Filozofske fakultete, ter prevajalka iz španščine, francoščine in italijanščine.            Breda Cigoj-Leben je študirala na oddelku za romanistiko, kjer je leta 1958 doktorirala z doktorskim delom Literarna kritika in estetska ideologija Paula Bourgeta. Strokovno se je ukvarjala s francoskimi avtorji, med katerimi so bili predvsem Ernest Renan, Henry Becque in André Gide.            Po upokojitvi...