Pismo škofu Inocencu

Hieronim (prev. Polonca Zupančič)

Sveti Hieronim se je rodil okoli leta 345 v mestu Stridon, ki naj bi se po eni razlagi nahajalo na meji z Dalmacijo, po drugi pa na slovenskih tleh. Premožni starši so ga poslali na šolanje v Milano, nato pa še v Rim. Po nekoliko burnejši mladostniški dobi je leta 366 stopil v katehumenat, to pa je pomenilo začetek novega življenja, saj je odslej veliko potoval in si tako širil obzorja: bil je v Ogleju, na Vzhodu, v sirski Antiohiji (tu se je učil grščine in hebrejščine), tri leta pa je preživel celo kot spokornik v puščavi.Leta 379 se je dal posvetiti za duhovnika in se spet odpravil na pot. Ustavil se je v Carigradu...

Nikodemov uvod: Teolept

Nikodem (prev. Gorazd Kocijančič)

Veliki Teolept, resnično svetilnik Filadelfije, je bil na vrhuncu življenja okrog leta 1325, pod vladavino Andronika II. Paleologa. Najprej se je na Gori svetosti (tj. Atosu) uril v anahoretskem življenju. Potem je sprejel škofovski prestol v Filadelfiji in postal (duhovni) voditelj Gregorja Solunskega, katerega je uvajal v skrivnosti najlepših naukov. Poučil ga je namreč o svetem treznoumju in umni molitvi, ko je Gregor še živel v svetu,[1] kakor beremo v njegovem življenjepisu, ki ga je napisal patriarh Filotej.Pričujoči spis, ki ga je Teolept sestavil s svojo prizadevnostjo, je kar najboljši  osnutek in natančno vodilo...

Nikodemov uvod: Peter Damaščan

Nikodem (prev. Gorazd Kocijančič)

Naš sveti oče Peter, ki je bil postavljen za škofa Damaska, je živel pod vladavino Konstantina Kopronima, okrog leta 770. Najprej se je posvečal samotarskemu in odmaknjenemu življenju in živel v takšnem uboštvu, da ni imel niti ene svoje knjige, kakor pričuje sam o sebi. Od drugih si je izposojal knjige Stare in Nove zaveze, velikih cerkvenih učiteljev in na sploh vseh treznoumnih in bogonosnih očetov. Postal je takšen ljubitelj (asketskih) naporov, da je noč in dan premišljeval Gospodovo Postavo in so ga zalivali tokovi, ki pritekajo iz nje. Videti je bil kot drevo, ki je resnično – skladno z besedami psalma –...

Nikodemov uvod: Gregor Palamas

Nikodem (prev. Gorazd Kocijančič)

Naš sveti oče Gregor Solunski je živel pod vladavino Andronika II. Paleologa, okrog leta 1340 od našega odrešenja. Zapustil je svet in svetne reči in se iz svoje domovine, Konstantinopla, preselil na goro svetega imena, Atos, ter se podvrgel meniškemu življenju.  V njem se je posvečal   nadvse asketskim naporom in bil v samoti pozoren na Boga samega ter prek skrajne tišine postal nadvse bogooblično zrcalo Svetega Duha.  Bolj kot kdor koli drug se je vzpel do skrajnega vrha (asketskega) delovanja in motrenja. Tu je bil njegov razum osvetljevan z bogomotrilskimi razsvetljenji, (na podlagi katerih) je Božji Cerkvi zapustil...