Nikodemov uvod: Makarij Egipčanski

Nikodem (prev. Gorazd Kocijančič)

Naš sveti oče Makarij Egipčanski, imenovan tudi Véliki, je živel pod Teodozijevo vladavino, okrog leta 370. S svojimi skrajnimi asketskimi napori je bil vzor in zgled samotarskega življenja in se je vrhunsko izobrazil glede božanskega Pisma. Napisal je mnogooblične spise (lógoi), ki so izpolnjeni z duševno koristjo in bogomodrostjo, ki jo podarja Duh. Vseh skupaj jih je petdeset. Simeon Metafrast jih je v času Bazilija Makedonca (na vrhuncu svojega življenja je bil Simeon okrog leta  860), parafraziral, pri čemer jih je zaradi lažje preglednosti razdelil na 150 poglavij. Okrasil jih je z očarljivostjo in privlačnostjo...

O hipostazi in drugi hipostatiki

Vid Snoj

Ob knjigi Gorazda Kocijančiča O nekaterih drugihDanes, ko predstavljamo tretjo in zadnjo knjigo filozofskega sistema Gorazda Kocijančiča,* ki ga ob njej sestavljata še knjigi Razbitje (2009) in Erotika, politika itn. (2011), bi rad najprej spregovoril o osi, okrog katere se vrti njegov sistem – to je hipostaza, človek kot hipostaza. Rad bi spregovoril o temeljni razliki: v čem se človek kot hipostaza razlikuje od človeka kot subjekta?Od novega veka naprej človek velja za subjekt. Besede »subjekt«, »subjektivno«, »subjektivnost« sicer rabimo na različne načine. Vsi vemo, kaj nam označuje »subjektivno« v...

Tri pesmi

Delimir Rešicki (prev. Mateja Komel Snoj)

RavnodušnostTrenutek pred kratkim spancemod nekdaj nekako poznam:utrujeni delci,utrujeni modri valovis prvorojenih zvezdnajjasneje padajo na nedogledno,padajo na poledenelo, vetrovno tundro.V divjini, v popolni divjini.Tu, veliko južneje od tundre,jih povsem jasno vidijo samo otroci,preden jih jezik nauči,kako naj poskušajo ukanitisvetlobo, veter in sneg.To je tisti kraj, na kateregatolikokrat pokažejo z roko,na to modrino v zraku pri odprtem oknuv prvih letih. Če se te bog dosti let poznejedotakne z enim samimžarkom te svetlobe,boš spoznal, kaj je...

Nikodemov uvod: Kalist Katafigiot

Nikodem (prev. Gorazd Kocijančič)

Kdo je bil Kalist, naš nadvse sveti oče, imenovan tudi Katafigiot (morda je ta vzdevek dobil po neki Bogorodičini cerkvi, ki se imenuje Katafiges), kaj je njegova domovina in kje je preživel anahoretsko življenje – nič od tega nismo izvedeli iz zgodovinskih zapisov. Kakor pa smemo sklepati na osnovi njegovih pričujočih poglavij, je bil resnično nadvse filozofski glede zunanje in notranje kulture (paideía), zlasti pa je – bolj kot vsi drugi – na izjemen način prešel do visokosti in globočine motrenj, do umskozaznavne daljave in širine. Ta blaženi človek se je ob sodelovanju (Božje) milosti  do te mere iztezal k...