Filozofsko prebujenje

Georgij Florovski (prev. Simon Malmenvall)

Besedilo je prevod odlomka iz klasične študije s področja ruske intelektualne zgodovine, monografije Georgija Florovskega (1893–1979) z naslovom Poti ruske teologije (tretja izdaja 1983 [prva 1937], Pariz, YMCA-Press, str. 242–260; 546–548). Gre za del šestega poglavja »Filozofsko prebujenje«, posvečenega začetkom moderne ruske (akademske) filozofije v drugi četrtini 19. stoletja. Florovski pri tem izpostavlja odločilen vpliv Moskovske univerze na poznejše oblikovanje dveh temeljnih in medsebojno tekmujočih nazorskih usmeritev oziroma gibanj ruske kulture 19. stoletja – slovanofilstva na eni strani in evropejstva ali...

Katolištvo in marksizem: kratek pregled razvoja krščanskega socialnega nauka v odnosu do marksizma in prispevka Vekoslava Grmiča k tej temi

Domen Iljaš

Mineva triindevetdeset let od rojstva škofa dr. Vekoslava Grmiča, enega izmed glavnih protagonistov slovenskega povojnega katolištva. Njegova prodorna in kontroverzna misel ga je kot ‘rdečega škofa’ za vedno zapisala v kolektivni spomin našega naroda. Skoraj ducat let po njegovi smrti bi si morda mislili, da je njegova misel zastarela in kot relikt, celo ‘stranski derivat’ nekega propadlega ‘družbenega eksperimenta’ obsojena na obskurnost. Toda tako po čez se nam dozdevajo trije pomembni razlogi, zakaj temu ne sme biti in tudi ne bo tako. Najprej zato, ker je njegova misel izviren doprinos k...

Nikodemov uvod: Teognost

Nikodem (prev. Gorazd Kocijančič)

Ne znamo natančno povedati, ali je sveti Teognost, oče pričujočih poglavij, bil Aleksandrinec in ekseget, ki ga omenja Fotij (Branje 106, str. 151), ali pa kdo drug, niti tega ne, v katerem času je živel. Če pa se drevo spoznava po njegovem sadežu, je sodil med tiste, ki so prešli tako dejavnost kot motrenje,  in zaradi čistosti življenja je v njem prebivala milost Duha. Njegov um, razsvetljen z razsvetlitvami Duha,  katerim je po naravi lastno razodevanje vseh stvari, je – kot nekakšen glasbeni  instrument, navdihnjen z  Njegovimi oživljajočimi sapami – zapel pričujoča poglavja kot v vsem harmoničen in svet napev....

Razmišljanje o smislu življenja in trpljenja v današnji družbi ob spodbudah Janeza Janžekoviča

Ema Alič

»Nikoli nismo posumili, da naše strasti ne stremijo toliko za potrebo, ki jo je treba zadovoljiti, kolikor za smislom, ki ga je treba razkriti.« (Galimberti 2009, 80)POVZETEKV članku se soočimo z Janžekovičevim razmišljanjem o smislu življenja. Smisel človekovega življenja je biti dober človek. Dober je tisti, ki teži za resničnim dobrim. Odkrivamo tudi smisel trpljenja: ko gre za vprašanje smiselnosti vsakdanjega napora in trpljenja, ki nam ga povečuje naša zavest. Človek, ki veruje v posmrtno življenje, lahko najde tudi smisel razumsko nerazložljivega trpljenja. Za kristjane trpljenje postane odrešujoče....