Prof. Janez Zupet (1944–2016): in memoriam

Robert Kralj

Bil je človek, ki ga je poslal Bog; ime mu je bilo Janez. Prišel je kot priča, da bi pričeval o luči (Jn 1,6-7).           V torek, 29. 3. 2016, se je od nas poslovil prof. Janez Zupet. Ta plemeniti človek, ponižni Kristusov duhovnik in sijajen prevajalec, je s svojimi številnimi prevodi izjemno obogatil slovensko kulturo. Po ljubljanjski klasični gimnaziji (1956–63) je v Ljubljani študiral  primerjalno jezikoslovje na Filozofski fakulteti (1963–72) in od 1966 bogoslovje na Teološki fakulteti, 1971 je bil posvečen v duhovnika. Od 1972 je učil francoščino in angleščino na Srednji verski šoli v...

Nikodemov uvod: Filotej

Nikodem (prev. Gorazd Kocijančič)

Naš nadvse sveti oče Filotej je bil pastir duhovne (logiké)  črede menihov na gori Sinaj (zato nosi vzdevek »Sinajski«). Ni jasno,  kdaj je bil na vrhuncu življenja in  kdaj je umrl. Pričujoča razprava, razdeljena na štirideset poglavij, je sijajno spisana: polna je duhovne modrosti in duševne koristi, bolj kot to sploh lahko izrečemo. Nikakor se ne zdi pravično, da bi jo ločili od zbora drugih treznoumskih spisov. Daleč od tega. Ne bomo zgrešili resnice, če rečemo, da je natančna sončna ura (gnómon) treznoumja, čuvanja uma in čistosti srca.

Filozofski trači iz antike

Polonca Zupančič

Polonca Zupančič: DIOGEN LAERTSKI: ŽIVLJENJA IN MISLI ZNAMENITIH FILOZOFOV. Prevod Živa Borak, Gregor Pobežin, Matej Hriberšek. Ljubljana: Beletrina, 2015. [671 strani]25. februarja 2016 so avtorji in založnik na novinarski konferenci predstavili novo knjižno pridobitev – prevod kompilacije o življenju in delu različnih grških mislecev, ki jo je zasnoval Diogen Laertski. Urednik založbe Beletrina Aleš Šteger je ta tri-letni prevajalski projekt označil za izjemni dosežek, saj je po prevodu Fragmentov predsokratikov in Korana to tretje monumentalno klasično delo založbe. Poudaril je, da so takšni projekti...

Nikodemov uvod: Filemon

Nikodem (prev. Gorazd Kocijančič)

Pripoved o življenju našega nadvse svetega očeta Filemona, ki je med bogonosnimi očeti prišel do nadvse velike stopnje treznoumja in skrušenosti, nam ne pojasnjuje, v katerem času je živel, daje pa motriti vsem, ki to hočejo, kako je bil bolj od vseh drugih pobožen, deležen mnogih izkušeni, kako je bil nadalje ljubitelj tišine in nadvse pristen posnemovalec velikega Arsenija.                S svojimi molitvami in prošnjami, ponoči in podnevi vztrajajoč v svoji asketski kolibi kot v zgornjem nadstropju življenja in sebe bolj in bolj umivajoč pri večnotekočih izvirih solza in najslajših vzdihov,...