Moj Josip Murn ali življenje z liriko

Brane Senegačnik

 Nageljne poljske Nageljne poljske sem nosil,rdeče ko kri,klila ljubezen si moja,cvela si letne dni.Zdaj te ni, sonce rumeno,tiho počiva poljé,golo je in pokošeno,daleč oblaki beže.Zdaj te ni, ljubica moja,in kje miru zdaj dobim?Ni te več; i od pokojai od miru zdaj bežim.Ven bežim v polje samotno,še in še daleč naprej,samega sebe tam slušam,sebe in žalost brez mej.  I. Branja Sto in nekaj let stara pesem, kaj nam lahko »pove«? Kako se nas lahko »dotakne« takšno antikvitetno lirično...