Dar in nemogoče

Luka Trebežnik

 PovzetekDar je enigma, ki je zaznamovana z ambivalentnostjo. Sloviti francoski filozof Jacques Derrida s svojim razmislekom o konceptu daru predstavlja opozicijo tradicionalni misli. Njegovo stališče je, da pogoji, ki dar omogočajo, tega hkrati tudi onemogočajo. Zato o daru razmišlja onkraj logike ekonomskega kroženja. Temu navkljub pa se dar kot nekaj, kar s seboj ne prinaša protidaru, zdi nemogoč. Gre za aporijo, vendar ta za Derridaja ne pomeni paralize in konca poti, ampak edino pot, ki je vredna potovanja. Njegov poziv k nemogočemu poskusu darovati je tudi poziv k strasti in...

Scheler, Jug in etika resentimenta

Tomo Virk

Klement Jug se je v slovensko kulturno zavest najbolj zapisal zaradi svoje etike, in sicer tako zaradi deklarirane etične drže kot zaradi etične teorije, ki jo je gradil na njej, tako da ju je mogoče obravnavati skupaj. Odlikovana vloga etike velja za obe osrednji področji njegovega delovanja, alpinizem in filozofijo. Slovenskega alpinizma ni toliko zaznamoval z izjemnimi, prelomnimi vzponi kot z alpinistično etiko, kakršno je razgrinjal v svojih gorniških spisih. In njegova filozofska prizadevanja bi – če verjamemo tistim, ki so ga najbolje poznali – najvišji vrh dosegla v monumentalni Etiki, ki pa jo je šele velikopotezno...

Ime gore Neže Zajc ali dekalog za sodobno slovensko poezijo

Andrej Lokar

… al miglior fabbro … Kot predan bralec trkam na vrata naših Muz.S skromnostjo pričakovanja in z neizhlapelim upanjem čakam na odrešitev. Z obsenčenim pogledom, z drhtenjem v prsih in zastalim dihom stojim na kraju, kjer se beleži odsev naše biti, razgrinjanje naše usode skozi prostor in skozi čas, ki nikdar nista bila in tudi nikdar ne bosta zgolj prostor in zgolj čas.Ker sta naša Pripoved.In naša nebesa in naš pekel.A zdi se, da čakam zaman. Vrata ostajajo neprodušno zaprta, nobenega glasu ni, niti žarka upanja, ki bi se prebil skozi mrak. Kajti naša sodobna poezija se je zavila v...

Ontološka diferenca in transcendenca

Branko Klun

 PovzetekČlanek predstavlja kritično soočenje s Heideggerjevim pojmovanjem transcendence. Heidegger transcendenco poveže z bitjo, ki transcendira vsako bivajoče (transcendenca biti je drugo ime za ontološko diferenco), toda obenem ostaja vezana na obzorje (razumevanja) človeka kot tubiti. Ta odvisnost onemogoča pristno transcendenco, zato avtor članka zagovarja transcendenco bivajočega, ki bi za Heideggerja sicer pomenila nazadovanje v metafiziko. To transcendenco zaznamuje drugost in neodvisnost, ki se ne pusti podrediti človekovemu razumevanju. Transcendenca bivajočega odpira pot religiozni transcendenci, kot jo...