Šerijat ali islamsko pravo? Pravni diskurz v islamski tradiciji

Sami Al - Daghistani

Šerija, šerijat, ali, posplošeno rečeno, islamsko pravo je tisto področje islamske (intelektualne) zgodovine in islama kot religije, ki so ga pogosto napačno razumeli in interpretirali, izrabljali in aplicirali tako islamski učenjaki in državni pravniki kakor tudi zgodovinarji in teoretiki na Zahodu. Da bi lahko pojasnili šerijat, moramo preučiti njegovo zgodovino, intelektualni diskurz islamskih učenjakov in pravnikov, ter raziskati raznovrstnost islamskega pravnega in teološkega diskurza znotraj islamske misli. Narava šerije in islamskega prava Šerijat (v arabščini shar oziroma sharī’a, “pot, ki...

Transformativnemu branju naproti

Jelka Kernev Štrajn

Hugo Svetoviktorski: Didascalicon: o bralskem prizadevanju. Prev. in uvod Gorazd Kocijančič. Ivan Illich: V vinogradu besedila. Prev. Alen Širca. Ljubljana: NUK, 2014 (Textus recepti; 2).Izrazito nezadovoljstvo s časom, v katerem živimo, in občutek nemoči ob opazovanju sodobnega prakticiranja posledic neštetih izrojenih variant razsvetljenskega humanizma utegne biti dovolj tehten razlog, da željno sežemo po starih tekstih, za katere se na prvi pogled zdi, kakor da »niso od tega sveta«. A obstajajo še drugi, nič manj utemeljeni razlogi. V mislih imam besedila, ki so jih pisali, brali in si jih izmenjevali...

Svetnikovo življenje

Hugo Ball

* Poglavje iz knjige Huga Balla Bizantinsko krščanstvo. 1Še preden pustim do besede sami rajski pedagogiki Janeza Klimaka, naj odgovorim na vprašanje, kdo je bil človek, ki je zasnoval to pedagogiko.            Matthäus Rader v svoji izdaji, posvečeni kardinalu Richelieuju, govori o delu Vita S. Climacis, katerega avtor je menih Danijel iz samostana Raith. Druge biografske podrobnosti je zapisal v istem času živeči menih iz samostana na gori Sinaj. Massini v svojih Življenjepisih[1] dopolni ta poročila še z nekaterimi opisi, povzetimi iz knjige z naslovom Vite deʼ Patri dellʼ Eremo,...

Protislovja 17. stoletja

Georgij Florovski

Besedilo je prevod odlomka iz klasične študije s področja ruske intelektualne zgodovine, monografije Georgija Florovskega (1893–1979) z naslovom Poti ruskega bogoslovja (tretja izdaja 1983 [prva 1937], Pariz, YMCA-Press, str. 58–67). Gre za prevod dela tretjega poglavja »Protislovja 17. stoletja«, posvečenega takratni liturgični reformi v ruskem pravoslavju. Mednaslova sta prevajalčeva. Popravljanje liturgičnih knjig[1]Usodna tema moskovskega 17. stoletja, to je popravljanje knjig, je bila v resnici precej težja in zapletenejša, kot se navadno zdi. Popravljanje knjig je bilo povezano z začetkom moskovskega...