Seks po katoliško

Domen Mezeg

Cerkvena spolna morala zbuja v sodobni družbi mnogo bizarnih predstav. Eno izmed najbolj najvulgarnejših bi lahko skicirali nekako takole: sivolasi starokopitni »dedki« z nekega drugega planeta po imenu Vatikan »kukajo pod rjuhe« katoliških parov in brez izkušnje spolnih odnosov za debelimi kamnitimi zidovi pišejo prometnim predpisom podobne recepte za nekakšno čistunsko spolnost »po Božji volji«. Vsak prekršek se kaznuje z globo v obliki večnega pogubljenja in peklenskega ognja.Poslušnost Cerkvenemu nauku se dandanes zdi že kar malce izumetničen »frazon« in v ušesih sodobne družbe individualistov zveni precej...

HOMO CREATOR: Semjon Frank in antropologija ustvarjalnosti

Tadej Rifel

Filozofija duhovnega življenjaMiselni in duhovni svet Semjona Ljudvigoviča Franka (1877–1950) bi z nekaj besedami lahko opisali kot preplet globine duhovne izkušnje Božje bližine in temeljitega filozofskega premisleka o človeškem obstoju. Če je pri slednjem mislec sam tisti, ki ustvarja smiselno celoto odnosa med Bogom in človekom, pa je, nasprotno, kot vernik v izrazito pasivnem položaju glede na Stvarnika, ki se mu razodeva. Razodetje ima po Franku mesto v globinah človeške duše. Prav tam se namreč kaže, da človekova od Boga ustvarjena in podarjena narava ni z ničemer zamejena in v tem smislu relativna.[1] Frank je...

Stopala v oceanu

Miljana Cunta

 Včasih, sredi noči   Ivani Včasih, sredi nočistisnem telo ob rob posteljein sem stari suhozidza neugnane obratesredi meteža sanj.Ko naposledpadem vanj še sama,izmikavkamed dolgimi vrvmi snegaod zemlje do neba,ostarela in nerodnalovim tvoj svilnat let.V jasnini sna te gledamzdrsniti skoz vek,ki ne prizanaša,kot sprehod čez tisto jézerobo tvoja mlada pot.Vračam se nevedna,sama kakor črkana robovih noči.Morala se bom zbuditi,doumeti zaupljivost,   da označim  tvoj vnovični...

W. B. Yeats – Lirika srednjega in poznega ustvarjalnega obdobja

William Butler Yeats

(Izbor, uvod, opombe in prevod: Nada Grošelj) Za prvi osupljiv vrhunec v strmi umetniški rasti Yeatsovega zrelega in poznega obdobja velja zbirka Divji labodi v Coolu (Wild Swans at Coole). Vsebinsko je morda najpestrejša v vsem njegovem opusu. Izšla je dvakrat, v letih 1917 in 1919, vendar je bila različica iz leta 1919 razširjena in obogatena s številnimi pesmimi, ki vnašajo še dodatno vsebinsko raznolikost, npr. z globoko osebnimi elegijami o padlem majorju Robertu Gregoryju (mednje sodi »Irski letalec sluti svojo smrt«) in upesnitvami avtorjeve filozofije. Zanimivo je, da prvo svetovno vojno (1914–18) kljub...