Tina Vrščaj

Nikita Mihalkov (1945), znameniti ruski režiser, igralec, scenarist in producent, se je leta 2007 kot režiser in eden od igralcev podpisal pod film 12. Gre za priredbo filma Sidneyja Lumeta Dvanajst jeznih mož iz leta 1957. Film 12 je bil ovenčan z nagrado beneškega filmskega festivala in nominacijo za oskarja za najboljši tujejezični film. Ob bučnem priznanju pa je doživel tudi goreče kritike, češ da je v njem skrita avtorjeva ideologija.Mihalkov je izpričan nacionalist, ponosni Putinov zaveznik, podpornik Srbov v sporih glede Kosova in, kakor se za Rusa spodobi, nasploh velik slavoljub. Marsikakega razumnega človeka...

Boris Šinigoj

 Spoznaj samega sebe[1]Apolonski poziv k samospoznanju, v katerem lahko prepoznamo prvi vzgib za začetek zahodnega mišljenja, kljub pozabi njegove izvorne duhovne izkušnje v dolgih stoletjih, ki nas ločijo od arhaičnega grštva, zaradi svoje nadčasne spodbude k preiskovanju skrivnosti človekovega življenja še vedno ni izgubil svoje veljave.[2] Nasprotno, ostaja večna, nikdar dokončana naloga za sleherno dušo, ki sredi tesnobne propadljivosti sveta hrepeni po odrešenju, in obenem nepogrešljiv izziv vsakemu mišljenju, ki se poraja iz neusahljivega vrelca ljubezni do modrosti. Še več, v njem lahko kljub...

Janž Snoj

V filmu Woodyja Allena Annie Hall se protagonist Alvy Singer, ki ga v eni od svojih najbolj prepoznavnih vlog igra režiser sam, zaplete v ljubezensko razmerje z naslovno junakinjo, vendar se z njo zaradi prevelikih nasprotij razide. Nato o njuni zvezi napiše dramo, ki pa ima v nasprotju z resničnimi dogodki srečen konec, saj par v njej ostane skupaj. Malo pred koncem filma Alvy opazuje igralca, ki vadita sklepni prizor njegovega dela. Sledi kader, v katerem Allen v svojem značilnem slogu uporabi metafikcijski postopek rušenja četrte stene, saj se Alvy obrne proti kameri in gledalcu pojasni, zakaj se je odločil, da bo drama imela...

Gašper Jakovac

Durham Universitygasper.jakovac@durham.ac.uk Dismembered Sejanus: Ben Jonson’s Representational Ethics of a Mutilated Body[1]‘I learned that an audience can be a very fierce creature, it can turn suddenly dangerous. That fierceness is generally in defence of the fragile miracle which is expected every evening in the theatre. The audience defends that miracle, the artist presides over it, nobody performs that miracle everybody contributes to it, and above all it must not be treated lightly. Respect in the presence of that miracle is a part of the normal respect of the professional for his...