Najnovejši prispevki
Kategorije
Arhiv
Pot
*
So leta sprala kri z vaših
zastrahovanih duš?
Je v tej zastajajoči vodi še
smrad trohnobe teles?
Hoteli so cveteti, živeti.
Biti človek.
Moški,
razcefrani v zgodovini naroda.
Travnik. Popljuvan. Požgan.
Razvrednoten do morišča.
Zdaj je zeleno.
Jok so preglasile ptice.
V dnevih rožnika kresnice
mir osipajo.
Pomniš?
Moji ljudje,
moja kri.
Zemlja, iz katere sem.
*
POT
Zdrsnila je
iz pradežele
nekoč davno
Zvija se
v bližinah
v presnavljanju
*
Veter oddaljeno buči.
Ne pusti drugim.
Besede se nagibajo.
Organsko mehkó
tečejo v brezglasje.
Tišina v meni je
otipljivo nezgovorna
razlita čez
bujno razraslim
neomesenelim okostjem
v našo bit
potopljenega
planeta.
*
Praslika se je ukoreninila pred časom.
Plima je ne spere.
V višku dneva
zlate sijaje na okvir vabiš.
Ko spiš, se zvezde same
zrcalijo vanj.
Kako ubiješ upanje?
Izsušiš morje?
Pretaka se,
kar je za in pred.
Zelene krošnje presevajo.
V trenutku v očeh
uzreš gozd
in se obrneš.
Obala spolzi iz tvojih dlani.
To je hip v času.
Ne traja več kot zemlja.
Ostaja puh na svodu.
Ptica leti.
Njen let je miren
v nekem modrem.
Ne gledaš več.
Dihanje je pesem
svetih prapodob.
Pot
*
So leta sprala kri z vaših
zastrahovanih duš?
Je v tej zastajajoči vodi še
smrad trohnobe teles?
Hoteli so cveteti, živeti.
Biti človek.
Moški,
razcefrani v zgodovini naroda.
Travnik. Popljuvan. Požgan.
Razvrednoten do morišča.
Zdaj je zeleno.
Jok so preglasile ptice.
V dnevih rožnika kresnice
mir osipajo.
Pomniš?
Moji ljudje,
moja kri.
Zemlja, iz katere sem.
*
POT
Zdrsnila je
iz pradežele
nekoč davno
Zvija se
v bližinah
v presnavljanju
*
Veter oddaljeno buči.
Ne pusti drugim.
Besede se nagibajo.
Organsko mehkó
tečejo v brezglasje.
Tišina v meni je
otipljivo nezgovorna
razlita čez
bujno razraslim
neomesenelim okostjem
v našo bit
potopljenega
planeta.
*
Praslika se je ukoreninila pred časom.
Plima je ne spere.
V višku dneva
zlate sijaje na okvir vabiš.
Ko spiš, se zvezde same
zrcalijo vanj.
Kako ubiješ upanje?
Izsušiš morje?
Pretaka se,
kar je za in pred.
Zelene krošnje presevajo.
V trenutku v očeh
uzreš gozd
in se obrneš.
Obala spolzi iz tvojih dlani.
To je hip v času.
Ne traja več kot zemlja.
Ostaja puh na svodu.
Ptica leti.
Njen let je miren
v nekem modrem.
Ne gledaš več.
Dihanje je pesem
svetih prapodob.