Divan May23

Tags

Related

Share

Divan

Hafez

 

Gazela 169 

 

V nikomer ne vidim ljubezni.

Kam so odšli vsi zaljubljenci?

Kdaj se je končalo naše prijateljstvo?

Kaj se je zgodilo s prijatelji?

Voda življenja se je skalila.

Kje je njen varuh Khezar,

da nas povede iz obupa?

Vrtnica je zbledela.

Kaj je s pomladnim vetričem?

Nihče ne pravi, prijatelju stojiš ob strani.

Kaj se je zgodilo s prijatelji, ki so ljubili,

kar je pravično in tako ravnali?

Kam so odšli vsi pravi zaljubljenci?

Rudniki blage človečnosti že leta

niso porodili dragulja.

Kje je žarenje sonca?

Kje moč vetra in milina dežja?

To je bilo mesto plemenitih ljubimcev

in ta dežela kraljestvo dobrotljivih.

Kdaj se je iztekla njihova vladavina?

Kam so izginili njeni plemeniti možje?

Žogica milosrčnega vladarstva

je obležala sredi igrišča.

Nikogar ni, da bi jo udaril.

Kje so jezdeci?

Vzcvetelo je sto tisoč vrtnic,

vendar jim ne poje nobena ptica.

Kaj je utišalo tisoč slavcev?

Kaj se je zgodilo s čudovitimi napevi?

Ni slišati vesoljne glasbe.

Mar je Venera (Zuhra) od žalosti zažgala svojo lutnjo?

Nihče ne misli na pirovanje.

Kakšen je mož, ki pije sam?

Utihni Hafez! Nihče ne more razkriti nebeških skrivnosti.

Kdo si ti, da sprašuješ, kako se nebesa vrtijo v času?

 

 

Gazela 53

 

Tak sem, da je krčma moj samostan.

Molitev Gospodarja prodajalcev vina je moje jutranje opravilo.

Četudi mi ne poje jutranja harfa, čemu bi se bal?

Ob svitu me opravičuje pesem mojega joka.

Osvobojen sem tako kralja kot berača, Bog bodi hvaljen!

Berač v prahu pred vrati Ljubljenega je moj kralj.

Tako v krčmi kot v mošeji se želim zediniti s Teboj.

Zame ni drugega veselja, Bog mi je priča.

Če bom le mogel, bom z mečem smrti razpel šotor življenja,

sicer se mi vrata sreče ne bodo odprla.

Od trenutka, ko sem položil svoje obličje na Tvoj prag,

je sončev veličastni prestol postal moje vzglavje.

O, Hafez! Čeprav ne želimo grešiti,

si prizadevaj za krepost in reci: “Grešnik sem.”

 

prev. B&B (Breda Sivec & Boris Šinigoj)