Slovenski Filokaliji na pot Oct26

Tags

Related

Share

Slovenski Filokaliji na pot

Uredništvo

 

Zgodovinski oris

Filokalija, grško Philokalía, pomeni ljubezen do lepega – Lepega, ki je hkrati Dobro. Takšen naslov sta dva velika kapadočanska teologa – sv. Gregor iz Nazianza in Bazilij Veliki – najprej dala svojemu izboru iz spisov najpomembnejšega teologa krščanske antike, Origena, vendar je danes izraz znan predvsem kot naslov najslavnejše zbirke, prave knjižnice mističnih in asketskih spisov, ki sta jo Nikodem Svetogorec (gr. Hagiorítes, to je menih na grškem polotoku Atos, »Sveti gori«) in Makarij iz Korinta izdala leta 1782.

Zbirka, s katero sta grška avtorja v času razsvetljenstva nasproti zahodnemu mišljenju, ki je bilo vedno bolj odtujeno od vere, postavila povsem drugačno »enciklopedijo« tradicionalne vzhodno-krščanske vednosti o molitvenem, duhovnem življenju in njegovih teoloških, ontoloških, antropoloških in asketskih predpostavkah, je bila kmalu pod vodstvom Paisija Veličkovskega prevedena v cerkvenoslovanski jezik (leta 1793), v naslednjem stoletju pa sta jo najprej Ignatij Briančaninov in nato Teofan Rekluz prevedla v ruščino (1857). Vpliv Filokalije na razne pravoslavne kulture – grško, srbsko, romunsko, rusko itn. – je bil velikanski, ne le v duhovnosti, temveč tudi v književnosti in likovni umetnosti, v času po oktobrski revoluciji, ko je ruska emigracija začela teološko delovati po prestolnicah zahodnega sveta, pa je ta zaklad krščanskega Izročila začel z velikim zanimanjem odkrivati tudi zahodni krščanski svet.

Danes je Filokalija prevedena v več jezikov, med drugim v angleščino (The Philokalia, prev. in ured. G. E. H. Palmer, P. Sherrard in K. Ware, 4. zv. , London 1979, 198, 1984, 1995), francoščino (Philocalie des Pères neptiques, prev. J. Touraille, 11 zv., Bellefontaine 1979–91, ponat. v 2 zvezkih pri založbi Desclée de Brouwer 1995) in italijanščino (La Filocalia, prev. B. Artioli in M. P. Lovato, 4. zv., Torino 1982, 1983, 1985, 1987); v mnogih jezikih so izdani krajši izbori: v slovenščini ga je pod naslovom Rojstvo besede (Ljubljana 2006) pripravila Ksenja Geister.

 

Oris našega projekta

Slovenska Filokalija je odprt, skupinski prevodni projekt, s katerim želi Inštitut za preučevanje krščanskega izročila (IPKI) najprej medmrežno in v prostem dostopu objaviti tiste spise iz Filokalije, ki so v slovenščino že prevedeni, nato pa organizirati postopen prevod celotne zbirke in končno to klasično delo natisniti.

Sintagma »slovenska Filokalija« ne meri le na to, da je ciljni jezik prevoda slovenščina. Vsak prevod Filokalije do zdaj je namreč bil svojevrstna redakcija, odvzemanje ali dopolnjevanje Nikodemove in Makarijeve zbirke. Včasih je bil razlog za to pastoralni (ruskim prevajalcem so se npr. nekateri spekulativno najtežji in najbolj »filozofski« deli zdeli povprečnemu bralcu premalo razumljivi in intelektualno prezahtevni), drugič pa je bil bolj filološko-znanstvene narave (izdajatelja nista imela na voljo nobenih kritičnih izdaj svetih očetov, ampak le omejeno število rokopisov; patrologi in bizantologi so za več spisov v Filokaliji odkrili, da niso delo avtorjev, ki naj bi jih napisali po Nikodemovem in Makarijevem mnenju; za druge so ugotovili, da so pisali v drugem času, kot sta domnevala izdajatelja, s čimer se poruši kronološki vrstni red, ki je sicer princip organizacije Filokalije, za tretje pa so dokazali, da gre za kompilacijske povzetke drugih spisov).

 

Načela slovenske Filokalije

Slovenska Filokalija se ravna po naslednjih načelih:

  1. Vrstni red se drži grške Filokalije – razen v primeru, ko besedilo nedvomno sodi k drugemu avtorju; tako npr. poglavja o molitvi niso delo sv. Nila, ampak Evagrija Pontskega in so zato pridružena njegovim drugim besedilom.
  2. Prevod besedil upošteva najboljše sodobne kritične izdaje, če te obstajajo, sicer se ravna po zadnji (mestoma popravljeni in izboljšani) izdaji grške Filokalije, ki je bila objavljena v Atenah 1974–76.
  3. V vsako besedilo uvaja najprej tradicionalni kratki Nikodemov uvod, nato pa uvod Olivierja Clémenta iz francoskega prevoda Filokalije (izdaja 1995), ki v skladu s sodobno vednostjo popravlja in dopolnjuje Nikodema. Ponekod tema uvodoma sledijo še uvodni eseji slovenskih prevajalcev.
  4. Podobno kot je storil veliki romunski teolog Dimitru Staniloae v svoji »romunski Filokaliji« po možnosti nadomeščamo kompilacije in izvlečke s celotnimi besedili: tako zlasti 500 poglavij Maksima Spoznavalca, namesto katerih bomo prevajali celotna Vprašanja Talasiju (kompilacija je sestavljena iz tega temeljnega dela evropske misli in odlomkov iz Dionizija Areopagita, ki so v slovenskem prevodu Gorazda Kocijančiča že dostopni slovenskemu bralcu)
  5. Tako kot v novi grški in romunski Filokaliji bo zbirka na medmrežju »odprta«; D. Staniloae je svojemu prevodu dodal še spise Janeza Lestvičnika, Doroteja iz Gaze, Izaka Sirskega, korespondenco Barsanufija in Janeza, ter dela Izaija Puščavnika, Grki pa vanjo vključujejo zbrane spise Dionizija Areopagita, Maksima Spoznavalca, Paterikon (Izreke puščavskih očetov), Makarijeve Homilije in druga ključna dela vzhodne duhovnosti. Vendar bo delo – kljub tej odprtosti, ki naj bi se v medmrežni obliki počasi širila in zajemala vedno večje število duhovnih besedil – po končanem prevodnem projektu natisnjeno v tradicionalni podobi, brez tovrstnih dodatkov.
  6. Slovenski Filokaliji bodo dodani prevodi nekaterih spisov, ki so povezani s slovenskim prostorom, npr. izbora iz Mistične teologije kartuzijana Nikolaja Kempfa (prvega na Slovenskem ustvarjajočega avtorja, ki so mu tiskali knjigo, in ki je tesno povezan z teologijo, ki nam spregovarja v »filokalijski duhovnosti«) in duhovnih spisov Nikolaja Kuzanskega, ki je bil kot briksenski škof tudi povezan s slovenskim ozemljem.

 

Sodeluj pri projektu!

Vabimo vse, ki bi radi sodelovali pri projektu.

Za informacije se obrnite na Gorazda Kocijančiča, ki bo besedila uredil in poenotil osnovno filozofsko in teološko terminologijo. Pišite mu na naslov gorazd.kocijancic@nuk.uni-lj.si.

 

Postani mecen!

Tiste, ki bi radi s svojimi finančnimi prispevki omogočili realizacijo projekta, prosimo, da nakažejo svoj prispevek:

  • na transakcijski račun IPKI:

s pripisom »za slovensko Filokalijo«.

Nakazana sredstva bodo (anonimno) sproti dostopna javnemu vpogledu.

Najprej bodo namenjena simboličnim honorarjem za prevajalce in tehnične sodelavce projekta, po končanem projektu pa bomo iz teh sredstev financirali tudi tisk knjige.